nedelja, 29. junij 2008

čebele, prvič

Ugotovila sem, da je že skrajni čas za novo objavo. :) in ker sem ta vikend prišla domov izpreprostega razloga... to so ČEBELE

O letečih žuželkah, za katere se govori, da so pridne in pogosto leteče. Vsi vemo, da tudi pičijo. Jaz gotovo.

Čeprav vem o čebelah kar nekaj - saj sem kot se reče čebelarjeva hči, se strahu pred temi drobnimi živalcami nikoli nisem uspela povsem otresti. Zakaj? Piki in še enkrat piki.

Ko me je prvič pičila čebela sem bila še mlada, no sej bi rekla majhna - ampak to sem še vedno. Slonela sem na panju v čebelnaku. Očitno pa sem bila na poti neki pridni delavki in ta me je kar naenkrat pičila. Seveda sem zagnala vik in krik in že v naslednjem trenutku sem morala mirovat, medtem, ko mi je oče z dimom poskušal omiliti posledice. Kaj točno se je zgodilo, se ne spomnim - saj pravim - bila sem še zelo rosno mlada.

Naslednji pik, ki se ga spomnim je bil, ko sem morala očeta in brata čakati, da pregledata panje. Verjemi, če te čebele ne zanimajo - kot niso mene - in če se nikomer ne ljubi razložiti stvari, se pač potikaš tam okoli. Ampak seveda ne PRED čebeljnjakom. Potikala sem se po neki bližnji poti, proti velikemu travniku, mimo trt in sadnega drevja. Že na poti tja sem ugotovila, da je promet gost, vendar pri kraju poti, niti ni bilo tako hudo. Promet - čebele so že vedele kje bodo dobile hrano.

Ker pa sta se preljuba moška kar nekam obirala in ni bilo videti, da bosta sploh kdaj končala, sem se vsedla nekam v bližini avta - ki je bil v bližini ceste :)... in BUMF.
pa sm imela želo sredi čela. In brihta kot sem takrat bila - nisem niti pisnila. Šele ko sem prišla domov in si začela staviti led na čelo.... hm...

Recimo takole. Stvar se je zgodila 4 dni pred začetkom novega šolskega leta. In slike od takrat so še vedno najbolj prepovedane slike kar jih obstaja - vsaj mojih. Obraz je bil povečan x2. Ampak na srečo, sem bila do 1. septembra že v normalnem stanju - verjemi, da je bilo to takrat glavnega pomena - višji razredi osnovne šole.

Ne bom opisala prav vseh pikov, ker bi bilo to že skoraj Sizifovo delo - saj veš Sizif, tisti, ki kar dela in nikoli ne konča :P

O tem, zakaj sem se sploh lotila pisati o tem, pa v nadaljevanju, ko spravim fotke na računalnik :)

četrtek, 26. junij 2008

snubitev prek interneta

in tretje osebe, bi se lahko nadaljeval naslov..

Nikoli prej in tudi najbrž nikoli več se mi ne bo zgodilo, da bi me prijateljica na msn-ju pozdravila in napisala:

"Aja, mam ponudbo zate.
No, je XX prašu, če bi se poročila z njim."

Se vprašate zakaj?
Na podlagi tega kar študiram. Šlo je za nekako tako definico Družboslovne informatike:

"Ja, studij pokriva raziskovanje interakcij med sodobnimi družbami in ICT. Kako ICT vpliva na druzbe, tako na mikro kor makro ravni, uporaba ICT pri preučevanju družb, etc."

Lepa definicija, kajne? Meni je tudi všeč...
no trenutno ne kaže najbolj obetavno...ampak nikoli se ne ve...morde pa se zmenmo za ponovni ogled Bretanije z oči tamkajšnjih domačinov...
kok bi blu tu lpu.

sreda, 25. junij 2008

šoping

šoping...stvar zaradi katere pravijo, da nisem ženska. Zakaj?
Ker enostavno ne razumem v čem je fora, da se par ur preganjaš po prenatrpanih hodnikih in trgovinah, ki so čudno ogrevani - pozimi jih ogrevajo na 30° al nevem koliko, ker je v njih strašansko vroče, poleti pa hladijo. Včasih, ko se tako znajdem v tako nezaželjenem prostoru, pomislim, da bi zamenjala poletno in zimsko garderobo...

no kakorkoli, tokrat ne bom razpravljala o tem kako se v trgovinah z oblekami in obutvijo v naši preljubi državici. Ne, tokrat bom pogledala na šoping skozi oči moškega navdušenca nad tem zanimivim fenomenom.

V ponedeljek sem se namreč pdpravila po nakupih z nekim osebkom moškega spola. Ugotovila sem, da je ta spol resno prikrajšan k užitkom šopinga (kaj bi dala za to, da bi imela na izbiro le 5 različnih modelov, od katerih ne bi bil niti eden zlato ali srebrnosvetleč, ampak...).
Gre se namreč za to, da je trgovina z oblekami v 9/10 namenjena ženski populaciji... v 1/10 pa moški. Zakaj? Dobro vprašanje... na dan s predlogi.

Najbol pa ugotavljam diskriminacijo glede barv. Po tem ko je roza barva dovoljena tudi moškim sem si v svojem srcu globoko oddahnila, da sedaj lahko katerikoli spol nosi katerokoli barvo... ampak ne. Poglejmo si preprost primer dveh zelo podobnih modelov obutka. Gre se za ženski in moški model iste znamke.

Ženski so na voljo v svetlo zeleni, olivno zeleni, rdeči, rdeče-oranžni, svetlo rjavi... (morde sm kakpno barvo še spustila)
Pimerljiv model za moške pa se nahaja na policah v usnjeni temno rjavi, črni in temno rjavi.

Zakaj se predpostavlja, da morajo bit ženske v živih barvah, moški pa v temnih?

in pri tem govorimo o demokratičnosti... včasih se mi tipi dejansko smilijo...no, pa sej, vsaj roza majice lahko nosijo :P

ponedeljek, 23. junij 2008

Burja

čeprav je sedaj poletje, sm (končno) izbrskala posnetek vipavske burje

Jo prou mal pogrešam, ko je zuni tok vroče, de se še notr ne da živet

Če hoče kdovidt izbor fotografij najlepšega britanskega igralca... tuki
Colin Firth je zakon... še posebi za gledat :P

sobota, 21. junij 2008

kužki

Pisanje o tem sem preložila na danes, čeprav bi o tem včeraj bolj zagreto pisala, ampak zgodila se je zelo neneavadna stvar - ravno danes sem se vsedla za računalnik, z mislijo "Pa poglejmo kaj se piše po blogovju"

Kar nasmehnila sem se, ko sem videla prvi naslov "Otroka se da (baje) vzgojiti, psa tudi. Kaj pa lastnika?" Seveda sem z veseljem prebrala post in nato še vse komentarje, pri tem pa naletela še na en post: "Otroka ali psa"

Sedaj vas najbrž že zanima o čem se se odločila pisati. No, ni o otrocih. Gre se za pse.

V študenstskem domu, kjer preživim večino časa, se je v tem študentskem letu pojavil fenomen - psi. Lani so moji sostanovalci kupovali mačjo hrano in z njo hranili mačko, ki je sicer živela nekje v okolici našega doma, zelo rada pa je prišla po hrano. Tudi crtala se ni rada, vendar smo jo šteli za našo "domsko" mačko.

Skupaj z najbližjim barčkom pa je izginila tudi mačka. Kaj se je z njo zgodilo nihče ne ve, niti se ne ve kdaj natančno se je nehala vračati.

Zakaj je bilo tako? Septembra so prišli v dom prvi tuji študentje (no v tem šolskem letu pač) - dve Portugalki - ena od niju je imela s seboj tudi psa. Komaj nekaj mesecev staro psico. Vsi živaloljubi študenta so se seveda takoj začeli ukvarjati z nj. Zgražali so se, ker jo je lastnica spustila v atrij - bogi pes bi lahko zmrznil ali pa bi se mu zgodla katera od drugih naravnih nesreč, ki se lahko zgodijo v atriju stare (kulturno zašćitene) hiše v središču Ljubljane na topel septembrski dan. Ja nekoliko so pretiravali in jo razvajali...

Potem so v naš študentski dom napotili španski par. Kaj točno smo si stanovalci mislili o niju ni pomembno. Pomembno je, da sta s seboj pripeljala tudi dva psa. Ta psa sta bila večja in no... zanemarjena. Število lužic in kupčkov pasjega dreka po domu se je tako povečalo in seveda stalnim prebivalcem nekoliko pregorelo.
Ko se zjutraj še ves zalepljen odpraviš do najbližje toalete res ne pričakuješ da te bo na vratih le-te pričakala ena od prej naštetih stvari. Priznati sicer moram, da je bilo zelo dobro sredstvo bujenja, vendar vseeno...

Na naslednjem domskem sestanku je bil tako sprejet sklep, da lahko trenutni psi sicer ostanejo, Rožni (kot veliki inštituciji, ki nam pošilja take in drugačne sostanovalce in nasploh ravna z našim domom po mačehovsko) zabičamo, da naj ne pošilja več psov k nam zgolj zato, ker se ji zdi, da je dom ain njenih stanovalcev manj škoda kot drugih domov s katerimi razpolaga.

Stvar se je umirila in kakšen mesec v domu spoh ni bilo na spregled nobenega psa. Naj ob tej priložnosti še povem, da se namenoma izogibam sodbam lastnikov psov, ki zapirajo svoje "ljubljenčke" v študentske sobice.. o tem si lahko več preberete na zgornjih linkih.

Poletje pa se je počasi in obotavljajoče prikazalo tudi v našem domu. Stanovalci so ogreli mize in nato počasi začeli zapuščati Ljubljano, saj je doma učenje lepše in lažje, pa tudi delo se doma dobi :P Naš dom pa je dobil novega prebivalca. Pasjega namreč. En stanovalec (z dodatno funkcijo) si je nabavil psičko. Ne rečem psička je res lušna in človek se ji ne more upreti, ampak... gre za nekoga s funkcijo za katerega bi človek pričakoval, da se bo držal domskega reda? Obvijsli not!

Da pa neham sam kritizirat - tudi naša soba je dobila v noči s četrtka na petek kosmatega obiskovalca. Cimra si je namreč že dalj časa želela psa. Ne, ne za v domu. za doma. In tako je po nekaj mesecih iskanja končno našla primernega psička (vse slikce iz objave pripadajo njemu :P).


Zjutraj pa je postalo zanimivo. Soseda si je prišla pogledat novega črnega kosmatinca moje cimre in ugotovila, da je to mladič njene psice. :)

petek, 20. junij 2008

Firefox 3 in ostale novosti

Ti je kaj znano?

Za noben brskalnik v zgodovini nisem še slišala tok reklame. KIberpipa v Sloveniji bo imela že nevem kateri party na račun izida nove različice.
Na Facebooku me bombandirajo z različnimi skupinami in dogodki, pa tudi fan clubi.

Zato sem si jo itak naložila na računalnik in jo po hitrem postopku preiskusila. Kakšno je moje mnenje?

Eh, stvar sicer ni švoh, ampak vidi se, da je nova. Hitrosti, pošteno povedano, ne zaznam - morde je za nas navadne uporabnike premajhna razlika, ampak...
Tudi izgled mi ima do neke mere všeč - predvsem navigacijski gumba za naprej in nazaj je lepo oblikovan, pa tudi možnost hitrega zaznamovanja strani za priljubljeno mi je zelo všeč - v navigacijsko okno so namreč postavili zvezdico, ki jo preprosto klikneš in... naslov je že med zaznamki

Ni mi pa všeč, k sm mejla tako lepo Mac temo naštimano, pa zdej kar ni kompatibilna z novo različico... novih tem pa se tudi kar ne da iskat... zlobni so...ta link mi manjka. Ne maram met programov vedno istih kot vsi ostali, ampak si jih rada mal prilagodim, kar pa tukej očitno (še) ni možno...

To so bili prvi utisi. Bomo videli kako se bo stvar pokazala ob večji uporabi.

Poleg tega sem ravno prebrala o Winih in stvar mi daje upanje, da bi tudi sama kdaj prešla na Linuxe...katerekoli pač, kar mi je do sedaj onemogočala moja stalna raba SPSSja... ampak ne veselim se še, se bo treba kar lepo pozanimati kako je kaj s tem....

ponedeljek, 16. junij 2008

klwna

Se ti zdijo zgoraj napisane črke neizgovorljiva celota?
Ne se sekirat, to pomeni le to da ne prihajaš iz Vipavske doline ali okolice. Poslovenjena verzija besede je "kolona" (Wikipedija jo je prevedla celo kot kalun, kaluna), ampak moram priznat, da nam vsem zveni jako tuje, zato se bom omejila na uporabo "prave" besede.

Kaj to pomeni?
Beseda namreč nima enega samega pomena. In najbrž je težko dobiti razlago vsaj za drugo varianto. Pa pojdimo po vrsti in prosim ne me prijet za besedo, če sm se kje preveč narobe izrazila, lahko pa seveda komentirate.

Klwna ali tudi prtwn je arhitekturna oblika, ki se nahaja v večini starejših hiš po Primorskem, predvsem Krasu. Gre za nekakšen obok, ki služi za vrata, ki zapirajo pot na brjač (dvorišče).
Zelo rada bi pokazala tudi kakšno primerno fotografijo, vendar je ne uspem poiskati. :( Morda jo naslednjič kakšno pofotkam, ko bom spet doma.

Drugi pomen naslovljene besede, je za mnoge veliko bolj vznemerljiv - gre namreč za še eno Primorsko posebnost žura ali zakaj mladci vedno z veseljem rečejo:
"Gremo na klwno"
Za njih je klwna sinonim za brezplačno pijačo in jedačo, ki teče v potokih in veliko veselja že davno pred večerom.
No, da začnemo zgodbo:

Klwna je žur, ki ga priredita tako ženin kot nevesta. Po stari navadi (no, o tem koliko je zarest stara lahko več povedo naši starši) se klwna naredi en večer pred poroko - torej na petek. Gre za veselico, ki jo družina mladoporočencev naredi za vso vas. Tako se ves kraj veseli na te lepi trenutek.

Priprave na klwno se začnejo tako, da se mladi lejdih fantje (fraj ali tudi neporočeni) odpravijo po smrečevje za dejansko klwno.

Hmmm, pa sem se zapletla že prej kot sem mislila. Torej, pri pojmu ki ga opisuje gre za dve stvari, u bistvu. Najprej gre za žur in obrede ki spadajo zravn - med njimi tudi delanje klwne in kupovanje neveste... no u drugem primeru gre za ... hmmm... dva mlaja, ki sta povezana z tablo na kateri piše nekaj v smislu "Ljubita se večno" ali kakšna druga želja mladoporočencema.

In vse to se dela med samim žurom. Aja, naj omenim še enkrat, da pri tem in samem okraševanju klwne sodelujejo zgolj in samo (no, vsaj naj bi) samo lejdih punce in fantje.

Postavljanje klwne gre po naslednjem postopku:
  • nabiranje smrečja in dveh enakovisokih in slokih smrek
  • postavljanje mlajev in deske
  • kraja rož po sosednjih vaseh
  • okraševanje klwne
Prvi del se že razložila. Fantje s trktorjem se ospravijo v gozd in podrejo dve smreki, kjer naberejo še nekaj smrečja, vse je legalno in ima tudi gozdar prste vmes :P Vmes seveda tudi degustirajo žlahtno kapljico, ki je v naši dolini ne primankuje.

Zvečer se začne drugi del. Smreki se pripravi, prav tako se že pred tem napravi tudi desko in napis na njej. Kasneje fantje postavijo klwno. Dekleta pa v temčasu pripravijo okrasje. No, to ne drži popolnoma - tudi fantje pomagajo okraševati z krajo rož v sosednjih vaseh. Meni osebno je ta del najbolj zanimiv, saj je pol adrenalina. Gre se za to, da dobiš primerne cvetlice, ki jih kradeš ljudem izpred hiš, pri tem moraš seveda paziti na to, da te ne dobijo v roke, ali še huje - te dobi njihov pes. :)
no, še nikoli ni bilo zares panike s tem... pridi in poskusi. :)

Okraševanje: naredi se dolge kite iz smrečjih vejic in se jih ovije okoli mlajev... no, to je ena izmed možnosti. Kako točno se mlaj okrasi je odvisno od glavne okraševalke.
Uporabi se seveda narobutane (nakradene) rože.
Navadno se okrasi tudi tablo in pod njo obesi dve rinki iz smrečja, vendar obstajajo različne variacije - košara s šopkom rož ipd. ampak, kot pravim rinki sta najpogostejši in del tradicije.

Tako je klwna postavljena in okrašena. Po tem se s ženinove klwne odpravijo kupovat nevesto na njen dom. Fantje iz njene vasi /ulice postavijo barikade in tako preprečijo ženinu pohod do neveste.

Začnejo se pogajanja. Koliko je nevesta vredna? Koliko je ženin pripravljen plačati zanjo?

Poleg tega mora ženin že takrat pokazati določene spretnosti in tako dokazati, da je neveste vreden. Naloge navadno niso pretežke, saj so vsi udeleženi (ali vsaj večina) že tako vinjeni, da... no, najbrž mi ni potrebno posebej razlagati.

Ko je cena za nevesto spogajana, se nevesta pokaže in pozdravi ženina. Vse šege so tako dopolnjene in počasi se odpravi vsak na svoj dom. No, okrog šestih sedmih zjutraj pa že.

Povsod pa se ne gredo kuovanje neveste. Nekje na Krasu - tako so vsaj rekli- fantje ne kupujejo neveste, temveč se morajo ženinovi prijatelji prikrasti k nevesti domov in ji ukrasti čevelj.
Seveda tukaj velja edino pravo pravilo: VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS. Ne samo v narečjih, temveč tudi v navadah okrog takih priložnosti.

Ste se vprašali kam smo poslali šrango?
Nikamor. Preizkusi in izpraševanja čakajo nevesto in ženina tudi na dan poroke. Vendar o njih ne bom, ker tukej ne gre več za klwno. :)

Vas zanima kaj več? Se vam zdi opis suhoparen? Pridite na kakšno klwno in bomo zgodbo zalili z žlahtno kapljico in osebnimi občutji...



sobota, 14. junij 2008

vikend daril

no, slikco od enga... ostala pa ... morda lastniki kej objavijo :P

drgač se temu reče "NEČ"
(Višnjevec - višnjev liker narejen na domačiji Bizjak v Vipavi)


darilo za Meto Fajdiga, k je mela dns zaključni koncert... morde sfehtam še kakšno sliko s koncerta :)

petek, 13. junij 2008

Brezdelje je muka

ne vem kateri (grški) mislec je to reku, sam ... mu moram priznat... ima prav!

Že štirnajst dni skoraj nič ne delam in to me počasi ubija. Zakaj? Sedim pred tvjem in ne delam nič alpa klikam po spletu.
Še tisto kar bi morala narest, se mi preprosto ne da. Počasi bi morala postati ustvarjalna, amopak...

ve kdo za kakšno lepo misel o prijateljstvu alpa sreči, prihodnosti... ki ni preveč realna in hkrati ne preveč pocukrana?

hvala za predloge

sreda, 11. junij 2008

Štorije in baladorije

kot bi reku Iztok Mlakar :)

Danes sem bila spet v naši preljubi prestolnici. Ker se je vožnja prehitro končala, sem se lahko seznanila z najnovejšimi čenčami (beri: novicami) o otrocih, ki so na šolski ekskurziji mahali gospodu Grmičku(kot lahko prebereta v linku), namesto da bi si ogledali nastop lipicancev. No sej baje so jih videli, ampak... imeli so možnost rokovanja z... (bom prišparala izraze za kdaj drugič, k morde je drgač prou fajn človek, sam na napačni funkciji...)

Kasneje sem lahko videla svojega prvega šefa, ki me je poslal kot delovno silo k drugemu šefu... Pa smo spet mal kuvertirali in štemplirali...

Kar sem hotela v zvezi s tem povedati je to, da sem spoznala osebo, ki sem jo želela osebno videti že dalj časa... in to je pomembna oseba, za katero moram priznati, da sem si mislila, da je zabita kot tema (v megli), saj sem ji določene stvari razložila večkrat...in ona meni tudi...ampak no... sej na koncu je priznala moj abstrakt :)

In sedaj sem jo uspela spoznati v živo - Tino D. tisto o kateri so napisani nedavni komentarji... in kljub prejšnim izkušnjam in svojemu ponosu moram priznat, da ni tako zelo zgrešena punca... ampak nič več kot to, ponos mi ne dovoljuje... :P

A sm omenla, de nas je prišel pogledat tudi še en drugi iz zasedbe postavnih sodelavcu na naši katedri?
:PAna, sam preverjam :P

torek, 10. junij 2008

Cilj se odmika kot zahajajoče sonce

kar se spomnim sem to misel najprej videla v knjigi Menuet za kitaro. Takrat se mi je zdela taka... zabavna, vendar je kot gimnazijski mladič nisem razumela. Pote pa je prišlo poletje in fax in letos sem stvar že res dodobra razumela, se mi zdi.

Ko delaš eno stvar, kot je poročilo za delo, in ti gre že vse na jetra in se končno spočiješ ob misli - ok, to je to, končala sem ... se zgodi ravno to kar nočeš - še peta in šesta poprava analize.

CILJ SE ODMIKA.....

in sedaj, ko na delu ni take frke, pravzaprav sem lenobna kljub dvema službama, se mi cilj še vedno izmika. Letnik bi morala po svojih načrtih končati že pred koncem maja - tako je ko se obsodiš na pisanje seminarskih nalog pri petih od sedmih predmetov...Ampak ne... to oceno bi se še dalo izboljševat, pa pri tem imamo še predavanje, in un izpit grem tudi delat sedaj, k se mi bo jeseni dalo še manj...

Odposlušala sem predavanje, odpisala izpit in ko sem prišla domov me je čakalo e-sporočilo demonstratore pri predmetu pri katerem sem že mislila, da sem se ga odkrižala:
Nisem zadovoljna s tvojo oceno, mislim, da si zaslužiš več.

Človeka ka razveselijo take reči, ko ti nekdo ne pove le tega, da se strinja s tem, da rezultat ni pričakovan, temveč ko reče da so realne možnosti za izboljševanje... Ampak na koncu še vedno sledi učenje... in čeprav gre za metodologijo, ali pa morda ravno zato, se je k stvari težo vsesti - stvar do neke mere že znam in tu tiči zlobec :P

Ampak nisem hotela razlagati, vsega zgornjega, hotela sem le povedati: Ko že mislš da si z eno stvarjo zaključil, se že tako zgodi, da se stvar zavleče...

to velja pri vseh stvareh, razen pri dopustub (in podobnih lepih stvareh), da ne bo pomote :P

Cilj se odmika kot zahajajoče sonce.

ponedeljek, 9. junij 2008

javna razsvetljava

in to ob belem, sončnem poletnem dnevu?

ja, meni se to dogaja kar redno, še posebej zadnje čase... in zato se bom kar mal posmilila sama sebi. Sej ne rečem, da ljudem ne privoščiš, da bi se imeli radi...ne, res jih je lepo videt

videt, ne pa gledat in jim svetit!!!

Se vam ne zdi, da bi bila kakšna razlika med prvim in drugim? Potem spadate med te, ki so gledani in ne tiste, ki gledajo...

sobota, 7. junij 2008

večerno spodbujanje kardiovaskularnega sistema

ali po domače: večerni sprehod.

Vreme se je nekoliko umirilo - beri: ni se zlivalo cel dan, in zato sva se z veseljem podali na sprehod... no recimo temu sprehod...

Zaradi dežja ali bolje rečeno blata na poti je bil sprehod okrnjen za edini resen vzpon in predvsem pa strmo spuščanje... vendar je to edini način kako priti domov brez blatne riti, tako da... ta žrtev je bila v dobre namene.

Vipavska dolina kaže v tem času povsem svojo podobo...

Videla sem, da so kmetje že pokosili travnike, saj nikjer več ni videti travniških cvetic, ampak zgolj polja, ki kar kličejo po zganjanju neumnosti ... v smislu valjanja po travi ipd. ... ampak ta dež...

Po kolovozni poti so se veselo sprehajali polži - priznati sicer moram, da jih je manj kot jih je bilo pred dnevi, vendar je bilo vseeno potrebno skakanje, v izogib množičnim pobojem polžev. Človek namreč nikoli ne more vedeti, kdaj bodo slovenski novinarji ugotovili ta fenomen in začeli o njem zvesto poročati - in seveda iskati krivce za nastalo situacijo (kot to počnejo pri čebelah)... torej se polžem izogibamo. Morda bolj zaradi smotanega zvoka "pljosk zmljak", ko po nesreči stopiš gor... ne ni prijeten zvok ali občutek.

Na poti sem videla tudi približno mesec dni starega telička. Kako vem kako star je? Morda zato, ker sem šla tam mimo pred kakim mesecem in je okoli mame krave kar mrgolelo ljudi, ki so se dogovarjali o dežurstvih čez noč - če krava dejansko strije... no, en mesec. Čist luškana pomanjšana krava. Tako bi še domou vzela.

ČE ne omenim, dejstva, da se krav (na sliki, vir) drugače kar malo bojim, saj so zelo velike in nepredvidljive. Nism rekla neumne... čeprav imajo velike rjave oke in res zgledajo zabito, sam... mislim, da niso... ko začenjo na ves glas mukati, kot so začele v nedeljo... se človek kar mal nasmeje - če so, seveda, v varni razdalji ... mukanje iz čistega obupa- ko ne veš al muka krava al človek ki tuli na ves glas ... zabavno.

Ugotovila sem tudi, da je v naši preljubi dolini vedno bolj priljubljen šport tekanje ob avtocesti ... ne, pardon! mislila sem na trobljene kamnionistov vsaki ženski, ki teče ali hodi ob avtocesti... no, malo za dvig samozavest ipd ... mene je sicer bolj premamilo, da bi skočila pred kamion in bi se človek mal zamislu, ampak ... ograja in lenoba sta mi ta poskus preprečili.

Le kaj bi brez lenobe ...
Ampak, zdej jo moram odslovit iz tedenskega obiska - jutri se začnem resno učit za ponedeljkov izpit ... mi bo uspelo?

petek, 6. junij 2008

Calvin and Hobbes

Strip s katerim me je seznanil en ful fejst človek, že zelo dolgo nazaj.
Se pa tudi drgači strinjam z njim (na žalost se ne vidi lih najbolše):



več o tem na naslednjem linku kjer lahko pregledate vse stripe ... na žalost ne izhajajo več

četrtek, 5. junij 2008

nogometno prvenstvo

Če kaj vem o nogometu je to, da mi gre na živce. Zakaj torej pišem o tem?
Ta teden smo domov dobili reklamni letak z razporedom tekem na evropskem prvenstvu - vse: katera reprezentanca, kje in kdaj.

Pred nekaj minutami pa je za ta letak izvedel moj brat, ki je tudi velik navdušenec nad nogometom. Letaka se je zatorej še veliko bolj razveselil kot sem se ga sama. Z velikim navdušenjem se je usedel za mizo in ga preučil. Ko je končal je veselo vskliknil:

"Evropskega prvenstva v nogometu je konec! Zmagala je Francija!"

tako! Da noben več ne govori o tem presnetem nogometu, ki stoji za eno največjih indistrij obračanja denarja na račun zvestih oboževalcev drugih moških, ki se vč kot uro in pol šetajo po igrišču in lovijo žogo.

Ampak ena stvar mi je pri nogometu zares všeč in to je trava - na nogometnem igrišču lahko vedno najdemo najlepše negovano angleško zeleno travico, brez kravjih drekov.

sreda, 4. junij 2008

šefi

včeraj sem razmišljala o tem - in razmišljat sem imela čas vsaj deset ur med delom :P

Po tem ko sem v ponedeljek srečala šefa pr kateremu delam že skoraj eno leto, in se včeraj pogovorila tako s šefico, ki bedi nad mano pri prej omenjenem šefu, kot tudi šefu v trenutni službi in šefici, ki to niti ni :)

Se vam zdi da sm jih naštela preveč? Sej je čist enostavno. Dve službi - za vsako službo en šef in na vsakega šefa ena šefica. Če seštejemo jih znese lih 4.

In zakaj sem se jih lotila? Ne ne bom jih šimfala, čeprav ima gotovo vsak svoje dobre in slabe strani. Zgodilo se mi je namreč to, da sem se v dveh dneh več ukvarjala z vožnjo kot z delom, z obema službama. Ugotavljam, da mi je vsaka služba super, je pa tudi odvisna od šefov - če je šef kul, je tud služba kul, tudi če je dejansko dolgočasna. Problem pa nastane, ko so vsi šefi fajn, in pri vsaki službi lahko najdeš predvsem in samo dobre stvari. Potem pa reči ne, ne bom več tega, k bi raj to...če to sploh ne drži...

Ampak česa najbolj ne razumem v danem trenutku. TIPI... sam ena stvar glede tipov, če sm natančna in to je njihov način govora - mrmranje.
Sej verjamem, da če to delajo svoji punci, da pali - pr meni bi tudi... sam ne moreš kar non stop mrmrat, če mi govoriš stvari, ki bi jih mougla razumet in so pomembne...

se tudi vam to kdaj zgodi?

ponedeljek, 2. junij 2008

predavanja med izpitnim obdobjem

Danes me je že dosti ljudi vprašalo kako lahko imamo predavanje, če je izpitno obdobje...
hmmm: DOBRO VPRAŠANJE!
ampak, ok danes sem ponovno v Ljubljani. Upamo, da bo tokrat moja abstinenca od Ljubljane trajala več časa.

Večeraj me je sonce tok opeklo, da imam še sedaj probleme z zategnjeno kožo na ramah. :)
In jutri, če ne bo dežja se bomo tudi mal sončili... med malco:)
popoldne/zvečer pa spet hoja po vrvi... če bosta fanta razpoložena, upam... alpa vsaj badmiton :) športali bomo vsekakor - čeprav zgolj možgančke z učenjem ...

Dovolj za danes