nedelja, 31. maj 2009

izpiti

Ja, razmišljam o tem mojem blogu in kako bi vas morala "razveseliti" z novo objavo... in vse to namesto, da bi:

a) brala prosojnice za fax
b) zbirala zapiske za izpit
c) ugotovila kako do uporabniškega (=grafičnega) umesnika za PSPP
d) nardila analize za seminarsko, ki jo moram oddat in predstavit v sredo
e) nardila analize za nalogo, ki jo moram oddat v sredo zvečer
f) se učila za test u četrtk
g) se učila za predrok v pjtk
h) se učila za izpit u pondelk
i) se učila za izpit v torek
j) pogruntala koga že točnu bi u nedeljo rada poslala u Bruselj

ampak ne...namesto tega razmišljam, kako bi vam povedala kako zelo si želim na koncert/predstavo u soboto, kako ne vem kako in kej bo z La vie en rose in kako točnu se bom lotila pisat življenjepisa in prošenj za delo, iščem ideje za diplomo... skratka.. moram se NE posvečat objavam.

Zato vas za kakšen teden dva najavljeno zanemarjam.. ko bo tihe maše konec, nardimo žur... ;)

sreda, 27. maj 2009

živeti v 4.štuki

Začne in konča se s hrano. Vse to smo skuhali v naši sobi, na ta mikenem kuhalniku. Ok ta prve stvari niti nismo kuhali :D nismo pa vsega pofotkali (soseda P* prehitru jejla ;))

najprej rafaelo kuglce mal drgači:


Sledila je večerja...mal "eksotičnega"
tortilje ala jst
(ne, recepta ne dam, da ne bojo naslednič na poročilih o meni, kako zastrupljam folk)
Naslednji dan mi je cimra skuhala kosilo.
Ja rdeča leča nikakor ne uspe tku lejpa ku na slikci,
ampak je pa blu finu za pojejst.

Kuharske dogodiščine se bodo kmalu nadaljevale... vsega vam res ni treba vidt :D

So še drugi cukrčki, ki jih imam tok rada in
zarad katerih sm vesela,
da jih dnevno srečujem,
ker živim kjer živim.

Naprimer ta napis na stopnišču...
in seveda...ekskluzivno za vas:
Piki


Ps: Vse slike so baje avtorsko zaščiteno delo in jih ne smejste razpečevt ukuli. Originali so objavljeni na tej strani. Za objavljene fotke sem dobila ustno dooljenje :P

ponedeljek, 25. maj 2009

Senca tvojega psa II

Ker sploh niste resni s komentarji, bom kar nadaljevala s pripovedjo ;)

Med postopanjem po avli Mladinskega gledališča, sem poskusila ugotoviti kakšo predstavo sploh grem gledat. Videla sem, da prodajajo zgoščenko te predstave -> mjuzikl? ja, najbrž.

Po stopnicah sem se vzpela z vsem spoštovanjem (jah, stare stavbe so velika strast) in nadaljevala pot v dvorano. Na vstopnici mi je pisalo Vrsta 6, sedež 1, levo. Šesta vrsta je v večini gledališč že rhlo daleč nje? No, tle sem biladirekt pod odrom, na katerem sem videla bombne, nekaj kar sem si razložila z električnim kontrabasom (ne grem se stavit) in kitara. Nič prostora za igralce... hmmm? rahlo čudno kajne?

Pred mano je sedel par, ki je gledal v nekaj podobnega gledališkemu listu, ali zgolj ovitku CDja. Seveda sem poskusila malo pokukati kaj piše ali pa kakšne so slikce. Kaj sem zagledala na moje največje presenečenje?

JACQUES BREL

a? Rahlo me je pognalo s stola. Brel!?! Ne, pa sej... a je lahko res od Brela? Eh ja, morde je kakšna njegova pesem...Spomnila sem se, da so govorili zjutraj o tem, da nas (Kolegijaše) vabijo le na šansone. Ampak... Brel... Takoj sem se spomnila na Marieke. Vedela sem, da sem jo slišala že v slovenščini...ampak kje? Seveda Jure Ivanušič jo poje v Kabaretu, kjer se vse dogaja okrog Merieke. Ampak vrnimo se nazaj k Senci tvojega psa.

Predstava se je počasi začela. Kot vedno - nekaj povsem svežega. Koncert, z odseki kot iz intervjuja, kjer so nam predstavili razmišljanja Jacquesa Brela. Fenomenalno! Že po desetih sekundah prve pesmi sem bila prepričana, da HOČEM ta cd.

Vsem, ki jim šansoni niso pri srcu, ta predstava ne bi bila všeč. Jaz pa, kot veste, sem nad njimi zelo navdušena. Uživala sem v predstavi, v interpretacijah pesmi, v besedilih (ki so jih prijazno poslovenili), v razmišljanjih... pač v vsem!

Zaradi posebnih francoskih gostov, smo doživeli še bis. Kot je razložil pevec in režiser predstave Branko Završan: "To je predstava in predstava nima bisa. Hamlet lahko v predstavi samo enkrat. Kako bi izgledalo, da bi gledalci hoteli bis - bi Hamlet še enkrat umrl?" :D ampak pri nas je Hamlet še enkrat umrl. Priborili smo si še dve pesmi, na račun Druge godbe (kjer bodo nastopali) in francoskih gostov, ki sem jih že omenila.

Ča mi ne bo uspelo it na Mednarodni večer šansonov, je tudi ta doza šansonov super! Rada pa bi vseeno videla še drugo predstavo o Brelu, ki jo izvaja Jure Ivanušič in ima naslov Srce v kovčku. No, kdo mi kupi zgodnje darilo za rojstni dan - karto?

nedelja, 24. maj 2009

Senca tvojega psa

Mladinsko gledališče, je po zelo dolgem času (po mojem prvem letu bivanja v AK, sta sledili skoraj dve leti zatišja) povabili na predstavo. Tokrat z naslovom Senca tvojega psa.

Ko sem zagledala vabilo, med vračanjem od jutranje maše, sem si seveda rekla- grem ane? Že iz principa, ker nas tako dolgo niso povabili.

Čez dan mi nekoko ni uspelo pridobiti nikogar, ki bi se strinjal z mano, da je pač za it...sploh glede na to, da za predstavo ni potrebno plačat nič (jah, taki smo študenti, kej si čmo). Ob šestih nikogar, ob sedmih nikogar. Dvajset čez sedem, sem sedela na istem mestu kot sedaj in se spraševala: Naj grem (sama) ali ne... hmmm...pa princip... pa sama?...ma ne... ma ja, no, bogsigavedi kdaj nas bodo spet kej povabli... hmmm...ampak to pomeni de bi šla sama... pa ja, sej s kom si je važno sam med potjo (ki je v tem primeru skoraj nična), čakanjem, da se predstava začene in časom, ki ga porabiš da iz dvorane prideš nazaj do doma...ampak...u gledališče se ne hodi sam... sam, dej VABIJO, ne moreš kar prezrt... sam po TV bo gvišnu kšn hud film... eh, kej pa če vseenu grem? Koga sploh briga kej si folk misli? kej delajo... pač grem sama. K noben noče z mano...ampak ... sama?.. eh, se bom oblekla in šla... če na vhodnih srečam folk, bom morda pač tam obsedela...

Bitka s sabo je bila, kot lahko vidite zelo huda. Ampak na stopnicah ni bilo več nikogar - ravno takrat so se odpravljali učit - zato sem šla naprej... kljub dežju :)

Na blagajni sem preprosto rekla " Iz Kolegija sm" "Aha. Koliko pa rabiš? Eno?" " Ja eno" "Izvoli" "Hvala." Ni bilo težko. Preostalih 15min, ki me je ločilo do začetka predstave, sem preživela za vogalom, v strmenju v nebo. Najbrž sem kot otrok gledala kako kapljice vode hitijo proti meni. Nisem vedela kaj lahko pričakujem. Mladinsko gledališče vedno postreže s čim... svežim, totalno abstraktnim in... eksotičnim. Kaj bo tokrat?

točenje

No, kej si pomislu/pomisnla ko si prebrala naslov? Najbrž ne istega kot jst, ko sem začela pisat o tem :P

Ja, še malo bomo ostali v živalskem svetu - svet čebelic. In točenje medu.

Zaradi obveznosti na faxu, alpa zaradi lenobe - katerikoli razlog vam je bolj všeč - sem zamudila četrtkovo točenje medu. Že nekaj časa si dejansko želim, da bi bila priča vsemu skupaj. Alpa vam vsaj pripela filmček o tem, k sta ga sošolki nardili, ampak... vse ne gre tako kot bi mi radi. Filmček ni v pravem formatu al kej jst vem :(

No, bom prešla k bstvu. Se še spomnite kako zelo sem bila zaskrbljena zaradi maloštevilčnosri čebeljih družin (po domače jim rečemo, de družine "niso močne")? Ja, res niso... da so čebelarji, no vsaj moj tata, razmišljali o tem, da bi zaprli še kakšen panj, ker čebel v njemu skorej ni bilo...

Ampak kot mi je prejšnji teden rekel, da bodo ta teden točili, sem bila ... presenečena je rahlo preblaga beseda.

Danes sem izvedela, da so stočili dobrih 100kg medu. Kar pomeni približno 17kg na panj. Še tisti, o katerem je tata razmišljal, da bi ga zaprl... ja, celih 12kg!

Pa nej kdo reče, da čebele niso pridne! Jst sm nad svojo pridnostjo total obupala, tako, da se bom raj zvrnila nazaj na posteljo :P

petek, 22. maj 2009

Ptički

Začelo se je sredi aprila, ko smo se odločili, da za poročno darilo soanimatorki in njenemu (bodočemu) možu podarimo par zebric. Seveda je šlo za simboliko. Večje podobnosti z grbom Animatorjev Želimlje res ne bi mogli doseči z belo samičko in (skoraj) črnim samčkom. Ker sem pomagala pri nakupu, je bilo še toliko težje molčati o tem. Ptička sta namreč zelo zelo ljubka. Upam, da sta mladoporočencema tako všeč kot nam.

Ampak tukaj se je moje zanimanje za ptiče za nekaj časa popolnoma zamrlo. Sedaj pa... Čez monitor gledam direkt v z bršlanom obraslo brezo.

Nič posebnega boste rekli...

Ja, za nas res ne. Sama sem bila zelo razočarana, ker lahko brezo samo gledam - predaleč in prešibka je za ... plezanje :P Po drugi strani pa ugotavljam kako velik zaklad je za ptiče in ptičke v tem delu mesta (povsod okoli je pač "sivi beton"). Tu pa imajo dovolj prostora in skrivalšč, da razigrano skačejo z veje na vejo, se skrivajo, se kažejo, prepevajo ...

Še predsodek do golobov - da so neumni rejvrji (sam poglej kako migajo z glavo ko hodijo) - bom počasi ovrgla. Pikija sem v sebi že zares udomačila. In kot kaže gre za samičko, ki jo skrbi za potomce... Danes se že cel dan matra po tramu. Eden ali dva golobčka pa sta vedno v bližini in skrbita kaj se dogaja z njo in v okolici.

Prav rada bi videla kako se izleže jajček, ampak ta dva nista za akcijo... mislim, da se me malo bojita.

Ne, čisto zares sem fascinirana nad temi ptiči. Atrij v kolegiju bi morali zavarovati v naravni rezervat sredi Ljubljane.

No, grem zdej...kos mi je prišel delat družbo.

četrtek, 21. maj 2009

vročinski val


NE MARAM VROČINE

res ne razumem v čem je bistvo, da mora postat tok vroče, da se ne da dihat, premikat, ..na kratko: NIČ! Ampak v varnem, predvsem pa hladnem zavetju doma, se vse to še nekako da preživeti. Sej o tem sem že pisala.

Vročinski val je prinesel še hujše probleme. Zlomilo se mi je pedalo na kolesu. Še kdo razume kako hud problem je to?

Kar naenkrat moram hoditi po mestu peš. Sej ne da je to poseben problem, ampak kolo je v teh VROČIH dneh... hladilno? Tisti nežni vetrič, ki se podi okoli tebe, medtem ko neusmiljeno pritiskaš na pedala, da si čimprej iz točke A v točki B..

No, te pravljice je zame konec. Mislim, da je bilo to znamenjenje, da peljem svoje kolo na popravilo. Pozna kdo koga, ki zna dobro (in skoraj zastonj) popravljati kolesa?

torek, 19. maj 2009

kaj novega?

Kaj je novega?
Hmmmm, veliko in hkrati malo.

Staro. Še vedno je kar nekaj dela na faxu, čeprav se stvar počasi umirja. Kaj pomeni učenje za izpite pa že tako dolgo ne vem, da me bo počasi postalo strah :P torej nič novega. Branja literature še en čas ne bo. Sploh veste kej pomeni piflanje po dveh letih? če bi bili v oglasu za Mastercard: neprecenljivo (sam bel u negativnem smisli...)

Novo. Učim se novih lokalnih navad sosedov, navajam se na nov razgled, trudim se, da ne bi težila svoji cimri, k ni vajena, da ji stalno nekdo gobca. Predvsem pa se učim navad tukajšnih golobov. Po petih dneh lahko rečem, da sem enega že skoraj udomačila.

No SKORAJ. Dobil/a je ime: Piki. Počasi se sporazumevava, da če pridem na okno to predvsem pomeni, da mora Piki prijazno nehati gruliti in se spokat s trama nad oknom. Spominjam se dobre stare risanke, kjer so imeli eno samo misijo: "Stop the pidgin"

petek, 15. maj 2009

počitniška rezidenca

čas je, da z vami delim izgled nove, počitniške rezidence.



Podokničarji

Cel teden je bil tak - delala sem kar nisem pričakovala. Začnimo s ponedeljkom. Nekaj čez sedem je bilo, ko sem prejela klic "Ej, Podokničarji igrajo v Rožni. Po moje bi ti bli fajn"

Najprej sem seveda rekla ma ne...nimam časa - nekaj v smislu jutre moram oddat seminarsko...odložila sem telefon... in se zazrla v monitor...Vzela telefon v roke: "ok no pridem poslušat zadnjih par pesmi."

V študentsko naselje sem tako prišla ravno ko so začeli. Ni bilo načrtovano tako, ampak..no ja...
O koncertu ne bom. Podokničarji so štirje fantje...godalni kvartet. Ne bom povedala koliko violin imajo, vem da je ena vijola in kontrabas. Ostala dva inšturmeta si poljubno razporedite med violine in viole (jst jih pač ne ločim...pa še mrak je bil, lahko povem v svojo obrambo) :P

Njihov nastop me je kar najbolj navdušil. Posebej interpretacija pesmi Love me Tender. Sploh ne maram Presleya (o razlogih kdaj drugič), zato mi je bla izvedba všeč - režala sem se non stop, čeprav je bil pevec (najbolj leva leva) ves čas nadvse resen.

Upam, da fantje ne bodo zamerili mal reklame :P Ampak ime zasedbe dejansko ni iz trte izvito - moji prijateljici so DEJANSKO igrali podoknico :D face, sej pravim.

No pa še slikce.


Hvala Urški, ker je dovolila objavo fotk :)

torek, 12. maj 2009

zebbbbbe

Ja, počasi prihaja čas, ki ga ima večina, ki jo poznam najrajši - poletje.

Jst osebnu vročine ne prenašam najbolje. Razen, kadar sem lepo v zavetju kulturne dediščine...stvaritve našega ata Plečnika. Prej mi ni bil lih všeč, ma zdej razumm zkej ga tok hvalijo. Vasko poletje me v sobi bolj zebe, kot me pozimi zunej :D

pa rečte de ni fajn, ata Plečnik

petek, 8. maj 2009

ustvarjalnost

Ustvarjalne delavnice na škisovi so mi dale idejo za slončka (narejen je direkt po originalu*, sam barvno prilagojen za torbo)...

še vedno vableni, da poveste mnenje v spodnjem prispevku...

*naj mi M* ne zameri, ker originala nisem dala gor...

četrtek, 7. maj 2009

Vam je všeč?

Ta prispevek bo sestavljen iz parih izsekov, dogodkov iz bližnje in nekoliko daljne preteklosti, ki so povezani s temo, ki me zanima.

Z začetkom študijskega leta, smo v dom dobili kup erazmus študentov, ki so vsi po vrsti zelo vešči uporabniki Facebooka. Vsak dan (sem) lahko pregledovala nove fotke z žura, videla ljudi, ki sem jih kasneje tudi spoznala...

Kmalu za tem so se na NetLogu pojavile fotke sosedov- javno dostopne.

Pred približno 14 dnevi sem bila med uživanjem kosila zelo presenečena. Ko smo govorili o povsem vsakdanjih temah je pogovor nanesel tudi na Facebook. Edina neDIjevka je protestirala, ker njeni FB prijatelji objavljajo njene fotografije ipd.

"Ne razumem zakaj težiš, da ne smemo objavlat tvojih fotk...kar nekej!"

Včeraj se je razvnela debata o izgledu neke punce na vseh fotografijah (od ljudi s katerimi se ne druži ravno veliko, ampak vsi jo poznajo - tudi jaz jo: prek FB, zaradi erazmusov)...

Danes me je (no, ne samo mene) na FB pričakalo sporočilo: "... what goes online, stays online:>"

Par minut kasneje sem med fotografijami dogodka izpred prejšnjega tedna zasledila oznako "gospodična, ki se skriva" pod njo pa komentar, ki je naštel ime in priimek gospodične, skupaj z sorodstvenimi vezmi.

Zaradi vseh različnih vidikov, ki jih slišim in berem o objavljanju informacij, fotk in podobnega na internetu, me je stvar začela zanimati... zato sem se odočila, da med bralci bloga izvedem mini raziskavo:

Vam je všeč, da drugi objavljajo stvari o vas? Vas to moti? zakaj... pa še z druge strani- objavljate stvari svojih kolegov in prijateljev?

Vesela bom vseh mnenj, še najbolj utemeljitev ;)

nedelja, 3. maj 2009

animatorji na obisku

Izbrana družba animatorjev Želimlje (AŽ) se je včeraj popoldne zbrala v Vipavi in se udeležila (in sooblikovala) poročno mašo ene od bivših animatork (nje nejsm bla jst). Po uvodni pesmi v mašo in zaključni pred cerkvijo (kar je bilo znamenje, da nevesta in ženin zdej lahko končno gresta) ...smo se najprej odpravili raziskovat slodoled Pri Marjanci (fb stran). Nadaljevali smo z ogledom Vipavskih znamenitosti (razen mene inU*, ki smo bili prisotni)... izviri Vipave in raziskovanje kompliciranega tlorisa Lanthierjevega dvorca torej...pa še gase na hribu in klna od nvejste...

Sledil je ogled še enega kraja, da smo se dokončno zbrali...Vipavski križ seveda. Na žalost so totalno zabarikadirali vhod na grajsko dvorišče, zato smo si ogledali le župnjisko cerkev (tudi od samostanske smo sicer videli vrata... ) in pred njo ponovno zapeli našo himno Non nobis Domine in se v duhu animatorstva šli še en bans. Se gasilska fotka in...

Osmica. Zabavno je bilo, se mi zdi... ne vem točno kako so si udeleženci predstavljali osmico... kot navadno je tudi tokrat šlo po principu "kot si narediš". Eni bolj drugi manj utrujeni smo se po obrokih odpravljali domov... Zadnji smo šli med zadnjimi, ali bolje rečeno ZADNJI. Seveda pa to še ni bilo dovolj.


Ker smo eno domačinko pustili na klwni, smo jo po dveh hoteli nazaj... pogledali smo si (no, vsaj nekateri) kako izgledajo klwne torej. U* smo uradno razglasili za pogrešano, ker ni nihče znal povedati niti približne možne lokacije...no pa..bo že...

Kar naenkrat je padla ideja, da se kot špijuni odpravimo še na vhct. In smo šli. Do restavracije smo se prikradli zelo inkognito...
"vzel v roke je kitaro in zapel"
zapeli smo jima seveda Dan ljubezni... in če odštejem, da se je zaradi nas utišalo bend in so vsi strmeli v nas, še dolgo po tem, ko smo se posedli... ja, noben ni opazu, da smo prišli. ;)

Ob petih so se vsi naplesani (tisti, ki bo bili tega željni, da ne bo pomote) in utrujeni smo zrli drug v drugega v smislu " a gremo?", noben si pa tega ni upal reči na glas, itak.

Med poslavljanjem od neveste in ženina smo zgubili še en del naše odprave... namesto čakanja smo zdrveli spanju naproti... Seveda smo poskusili še prebuditi izgubljeno U* vendar nam kljub petju Angelčka, smejanju, režanju, tresenju, užiganju luči in drugih načinov, ki smo se jih takrat domislili, nismo uspeli niti premakniti.

ostalo sem počela bolj v transu kot kaj drugega...sprehod, maša, kratek počitek ... fruštk z preostankom animatorjev in slovo...

Upam, da so se imeli vsaj približno fajn... Jst vem,d a sm uživala v njihovi družbi.

sobota, 2. maj 2009

Snooker


večina vas od iger z žogicami, na navadno zeleni mizi...pozna predvsem biljard...
no, snooker je podobna igra, le da je... bel fajn? zaradi manjših žogic in večje mize, zelo drugačnih pravil in prenosov na Eurosportu..se mi je priljubila.

Trenutno poteka svetovno prvenstvo v Shefieldu (Anglija). Še začetek leta sem sanjala, da bom vsaj eno tekmo videla tudi v živo, ampak... :( izkazalo se je, da je dobiti vstopnico ravno za las lažje, kot srečati Kleopatro... možnosti so bile torej skoraj ničelne :(

Zato pa ta teden pridno spremljam vsaj kakšen odlomek..in moram reci, da ...sem vedno bolj fascinirana nad natančnostjo in ...ma čist carji so.

V tem trenutku se igrajo polfinalni tekmi. Moj favorit je Neil Robertson... ne sam de ima fenomenalno frizuro in da tip ne zgleda slabo (to je res zanemarljivo), tip res ima talent in igra prou najjače...ampak na žalost trenutno izgublja...

no, kako bo šlo naprej bomo videli. V ponedeljek se svetovno prvenstvo konča in vedeli bomo kdo bo svetovni prvak.

držimo pesti, kejnje?

petek, 1. maj 2009

fotke

folk me sprašuje...pa nej vam bo...
Prvi pogled na kanale in gondole
perilo se suši zunaj :D
ful lepa hiša...ok, okna so ful lepa, za vrata naju je rahlo skrbelo, ker voda udira notr...
ta trg nama je bil zelo všeč...zanimivo je bilo opazovati na katerem delu trga je folk začel jejst - tja so poleteli golobi :D
notranje dvorišče Doževe palače (notranjosti niso pustili fotografirati...:((( )
Ponte dei sospiri ...veri najs...šele dolgo po tem ko smo na hitrco slikale to fotko...smo se zavedale, da smo dejansko šle skozi most... :D...naju res ni impresioniralo...zaporniki in to...
o barvitem Buranu sem že pisala
Mal pred dejanskim odhodom iz Benetk