sreda, 24. avgust 2011

pogovor ob pivu

Včasih dejansko potrebuješ nekaj substanc, ki se končajo na -ol, da si dejansko upaš povedati kar si misliš (že par let), da si paš slišati kar ti ima nekdo za povedati (že par let). 

In vedno je lepo sedeti v prijetni družbi in debatirati o popolnoma preveč intimnih stvareh preveč naglas, tako na glas, da se končno slišiš... 

kul je, ko prideš do spoznanja, da bi nekaj moral narediti, da se o nečem čisto preveč strinjaš z nekom, katerega mnenje ti nekaj pomeni, pa vseeno nimaš "jajc" da bi to naredil, da bi svojo filozofijo udejanil. 

Ampak res je lepo, ko ugotoviš, da se z nekom lahko pogovoriš o vsem. o RES vsem. Tudi zjočeš in besniš se lahko v fris te osebe, pa bo ok. Nobenega izdajstva, nobenega razočaranja. Vsaj zaenkrat ne.

nedelja, 21. avgust 2011

ma sam kok je toplu...

Aljoša mi je z enim samim čivkom spremenil plane za vikend. Je bilo vredno, čeprav je bilo toplo... najbel toplo (toplo za pop* če citiram enga bivšega sodelavca).

PlinkyPlonky se mi je na veliko presenečenje pridružila (dejmo rečt, da Štajerska ni bila njena najljubša slovenska pokrajina) in celo zrihtala rezervacijo koles, v MCC hostlu, s pomočjo (jet anadr) prijaznega domačina. Ugotovile sva, da mora biti ta prijaznost (in še kej druzga :)) kar geografsko pogojena...raziskave na žalost nisva uspeli izpeljati, ker se je ponudilo premalo primerov za preučevanje. škoda :'(

ampak, da ne bom dolgovezila kakšno je Šmartinsko jezero, ker Aljoševa (al Aljoštova?) fotka čisto dovolj pove, ne bom dolgovezila z vzkliki občudovanja. Bom pa rekla to - kolesarjenje "okoli jezera" ob dveh popoldne v tej vročini ni najbolj brihtna ideja.

Definitivno priporočam bezgov sok z meto in ingverjem v Zelen'dolu.

Aljoša, za ta izlet si kar precej kriv TI! Hvala ;)

četrtek, 18. avgust 2011

Kranj

Kranj, se mi zdi, je eno tako mesto, ki ga noben ne jemlje resno. Vsaj ne iz turističnega stališča. Pa dejansko sploh ni tako švoh.

Spoznala sem ga pred leti, ko so me pripeljali pod staro mestno jedro. Takrat sem prvič izvedela, da so pod Kranjem rovi. Prav v tistem času so imeli v rovih organizirane ure pravljic za otroke. Seveda so me z besedami "Si prestara za taku." zagnali po strmih stopnicah med ozke ulice...
Med ozkimi ulicami sem že skoraj pozabilana pravljice, ko smo zavili v Layerjevo hišo.
Seveda je izgledala takrat povsem drugače. Kot vsaka hiša, ki jo prenavljajo. Z oranžno plastično ograjo zidarjev, zamazanimi tlemi, nikoli zaprtimi vrati, kapljicami malte, pljunki in kletvicami zidarjev... smo se jim pridružili še "omikani" restavratorji. No, restavratorji so tam že bili - odkrivali so zidne poslikave in jih retuširali. Mi pa smo se bolj kot nad njihovim delom čudili nad odrom, ki so ga imeli postavljenega. Seveda smo bili, vsk s svojim skalpelom, bolj podobno umazani kot zidarji in ne restavratorsko čisti. :)
Tisti teden je bil "šef" še posebej tečen (beri: nezadovoljen s svojim življenjem). Postavil me je pred točno to okno (z notranje strani), dal v roke skalpel. Še prej pa pokazal, da se rumen kamen skriva za gorami ometa (vsaj ene 15 plasti). Koliko časa sem prebila s strmenjem v levi steber na zgornjem balkonu, raje ne povem - namig: preveč). Še dobro, da so ga na koncu neki v bele skafandre oblečeni vesoljci speskali na lepo. :))

Zato je bila tista ura na dan, namenjena malici, toliko bolj pomembna. Sendvič hitro poješ, zato pa ostane čas za sprehod po mestu. Po ulicah gor in dol, mimo vseh treh cerkev, Prešernovega spomenika, mestne hiše, prešernovega spomenika pred muzejem (v mestni hiši), tržnice, plečnikovega stopnišča z arkadami...
Če pozabiš na mavrične in tiste res grde temne bloke v začetku centra, je stari del Kranja prav lušna zadeva. Priporočam, da si ga ogledate. Doživeli boste prijetno vzdušje v katerem od barov na trgu, začutili mesto, ki drugače daje občutek popolnoma brezosebnega naselja, v katerem so pač nametane trgovine vseh trgovskih verih (tako kot v vsakem malo večjem naselju v Sloveniji). Nenene, Kranj ni le to, je več.

Za popoldansko sprostitev dovolj, za kaj več pa dobra družba nikoli ne škodi. ;)

PS: V kolikor se odločate za ogled z javnim prevozom priporočam, da pridete z avtobusom - železniška postaja je rahlo odročna. ;)

torek, 9. avgust 2011

asociacije

Zadnje čase sem se že kar nekjakrat zalotila v razmišljanju o stvareh, ki nimajo nobene logične asociacije s trenutno situacijo. 

Hodim po ulici in ne razumem, zakaj so ulice tako čiste, kje je vsa umazanija, kje so kosti, črno v kotih in razpokah, smeti povsod, kje so tiste roza ploščice. Kaj pa ščurki?

Diši mi po onih ribicah iz Rabata, ki so posebej lepo dišale v ramadanu. 

Pogrešam sprehod po mestu, polnega zjejdnja. Pogrešam uno čudno varnost ob prisotnosti predstavnikov nasprotnega spola.

Predvsem pa tiste ribice. Kaj bi dala za ribice.... s kostkami vred. :)

četrtek, 4. avgust 2011