tag:blogger.com,1999:blog-11025313022212390862024-03-13T20:29:31.944+01:00Takoj al vdlečeprou bi bel pašu naslou Stopwtjo.kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comBlogger444125tag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-17746081571014749072012-02-13T09:00:00.002+01:002012-02-13T09:00:39.946+01:00i'm donebye.kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-53750379552821813582012-02-04T11:12:00.001+01:002012-02-04T11:12:11.110+01:00Sodni danSm u Vipavi. Grozno je. Vse hiše so podrte in prah nosi v vse divje dežele, kjer imajo prebivalci še kje živeti. Zdej se skrivamo po jamah na pobočju Nanosa. Na srečo wifi dela..kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-74271136046624731692012-01-29T09:59:00.002+01:002012-02-15T18:32:06.526+01:00NaprejJure Ivanušič je po svoji glasbeno gledališkem projektu KONČNO* izdal tudi zgoščenko Srce v kovčku. V njej se nahaja tudi prevod pesmi Il nous faut regarder.
"Dalje od smeti, raztočih izpred nas" /.../ "naprej od bede te je treba gledati."
In danes, ko poslušam, kako se mogočne gmote zraka premikajo zunaj hiše, se je spet prižgalo upanje, da bodo dodpihnile ves gnoj in vso bedo, v kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-68963485879951463672012-01-25T19:11:00.000+01:002012-01-25T19:11:02.732+01:00TišinaLepo je biti obkrožen s takimi prijatelji, s katerimi si lahko kdaj tudi preprosto tiho.kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-12253322443041313092012-01-01T22:36:00.001+01:002012-01-01T22:36:50.352+01:00potrpežljivostSedela sem v miru, popolnoma nepremično. Zastrmljena nekam v nedoločno. Po glavi so se mi vrteli scenariji, kaj bi bilo, če bi se odločila drugače, če bi se stvari razpletle nekoliko drugače. Kako bi bilo, če bi spremenila eno samo odločitev v zadnjih 24urah.
Seveda zadnjih 24ur najbrž kmalu ne bi bilo dovolj, a počutila sem se kot v oklepu. V situaciji, ki je niti približno nisem želela inkosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-89198261483615535552011-12-28T19:00:00.000+01:002011-12-28T19:00:48.698+01:00novoletne za-obljubeGrozno so popularne - novoletne zaobljube. In vsak si jih rad nekaj zada, ker je popularno, ker je to nova priložnost, ker enkrat pač moraš začeti...
Na zidu sem se zagledala v to:kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-33985359517061521212011-12-18T14:50:00.001+01:002011-12-18T14:56:05.637+01:00strahNajvečji strah je, da se bom nekega dne zudila v nov dan, začela z godnanjem, ker moram vstati, nadaljevala z godrnanjem, ker moram v službo. Nadaljevala z osemurnim godrnanjem nad delom, vremenom, šefom, računalnikom... pač nad tem kar bo najprej prišlo na misel. Vmes se bom spraševala "kam gre ta svet" med čekiranjem novic na 24ur in MMCju (po možnosti kronike in vremena). Popolnoma slabovoljnakosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-19671026732482903122011-12-08T00:27:00.003+01:002011-12-08T00:36:14.586+01:00kaj si ljudje mislijo o meni?To me je zanimalo od kar vem zase oz. od kar sem ugotovila, da moj pogled name ni isti, kot je pogled nekoga drugega.
Si mislijo, da sem nesramna, žleht, dolgočasna, prijazna, narejena, glasna, zadrta, vsiljiva, bossy, nasmejana, tečna, pretirano vesela, optimistična, posebna, edinstvena???
Mislijo, da preveč govorim, lažem kot pes teče, imam obupen smisel za humor, obupno pojem, imam res bednekosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-10004088808633811142011-12-04T00:36:00.003+01:002011-12-04T00:44:16.277+01:00brez veze se je razburjat...In three words I can sum up everything I've learned about life: it goes on. Robert Frost
Zadnje dva meseca sem se precej razburjala zaradi določenih stvari: Šalabajzarsko zastavljeni predmeti na podiplomcu, s šalabajzarskimi profesorji.
Kot pravi naslov. Nima smisla se pritoževat, se razburjat. Živjljenje gre naprej in včasih je fajn, da se vprašamo al se splača se kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-45076289362965432012011-11-29T23:46:00.004+01:002011-11-30T00:06:56.527+01:00APrijateljica, ki ji bomo za potrebe te objave rekli Antonieta, se odpravlja v evropsko prestolnico (za objavo ji recimo Amsterdam, zato ker obstaja super zavajajoča pesem). Tam se bo udeležila dogodka, ki mu recimo Appointment (ja, vem, ne spomnim se slovenske besede na a s podobnim pomenom).
Na Appointmentu, ki traja več dni, bo več dogodkov. Eden od njih bo večerjA.
Ok, zdej pridemo do dela, kikosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-69666952776370558042011-11-27T18:22:00.001+01:002011-11-27T18:22:53.854+01:00PoležavanjeWeekends don't count unless you spend them doing something completely pointless.Bill Waterson
To je to, kar edino velja za vikend. Poležavanje do zgodnjih večrnih ur, ko se ne splača več ven iz toplega zavetja koutra. :)
Ta vikend ni bil tak... se mi zdi...kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-14633603580189803042011-11-24T02:22:00.001+01:002011-11-24T02:24:25.047+01:00nimam slabe vesti ...... ker včasih povem kakšno resnico več in ne premalo (kot bi se spodobilo).... ker dajem študentskemu delu prednost pred študijem (se pač tam več naučim).... ker ne naredim naloge, ki bi jo morala (za faks, ne v službi).... ker se namesto ukvarjanja s službo in faksom po 17 ur na dan podružim s prijatelji ali pa preprosto odpravim spat.... ker nič ne pišem na blog.... ker se mi ne da smejat in kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-29069092783116304432011-11-20T16:23:00.000+01:002011-11-20T16:23:12.934+01:00...kar mi ni podobno...Sej vem, vsi jokate, ker nič ne napišem. Hehehehehe.
Preprosto sem potrebovala dva klica in en mail, da sem se prebudila in si zadala izziv- en teden delat stvari, ki niso ravno v mojem stilu. Nepričakovane, take, ki se mi upirajo, kar me je strah narest. Uglavnem stvari, ki mi niso podobne.
Očitno bom v tem tednu morala napisat tudi kakšno objavo več. :)kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-35424485969103273212011-10-31T19:56:00.004+01:002011-10-31T22:02:21.869+01:00Reformacija po mojeVipava je vzgojila par pomembnih ljudi. Pomembnih za Slovenijo in slovenščino. Škoda je, ker so protestanti in v mali ozkogledni Vipavi nikoli ne bomo zares ponosni na njih.
Recimo Sebastjan Krelj je bil iz Vipave. Lahko bi rekli, da je moj sosed. In bil je car! To, da je bil brihten pove že dejstvo, da je študiral. Da so ga poslali študirat. Da je bil več kot samo brihten, torej tudi sposoben kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-11944161985607601292011-10-22T14:11:00.003+02:002011-10-22T14:16:19.652+02:00slovoŠe nikoli v življenju me ni bilo tako strah nekomu povedati koliko mi pomeni. Tudi tebi si ne upam preprosto povedati, da te imam rada. Da se bojim kako bo, ko boš odšel. In kaj in kako bo, ko prideš nazaj. Če prideš. Ne upam si ti preprosto reči, da te imam rada in da te bom pogrešala. Veš zakaj?
Ker so me ljudje (tudi ti) v zadnjem času že prevečkrat zajebali in mi v točno tistem trenutku kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-88505312244367731692011-10-10T22:16:00.000+02:002011-10-10T22:16:44.048+02:00pesmiZadnjič me je prijateljica spomnila na pesmi. Na tiste v knjižici z žametnimi platnicami, ki je izšla v dveh ali celo treh izvodih. Notri so se nahajale pesmi, ki so orisovale zblojeno mišljenje nekega dekleta...
.. ampak tisti časi so minili. Sedanjost ni tako poetična, rim je zmankalo. Še tistih nekaj, kar jih je bilo. Sedaj so vpesnjene v (službene) maile neke vzporedne resničnosti... Morda kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-80475523612268750162011-09-14T22:36:00.001+02:002011-09-14T22:37:23.975+02:00pozabi!Veš tisto, ko v življenju kar čakaš na nekaj. Na neko spremembo, ki bo padla iz neba in polepšala življenje. Kot deus ex machina. Poznaš tako? Jeah, to se v resnici ne dogaja. Pozabi! Not gonna happen! Deus ex machina obstaja le v grških tragedijah, nebo ne bo padlo na glavo. Življenje pa si lahko polepšamo sami?
Ampak včasih sploh ne škodi počakat še ... kak teden? Morda dva.
Potem pa ... kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-14177079844957891682011-09-11T07:43:00.001+02:002011-09-11T07:44:22.675+02:00375"375" Reče." In ta je s ta najmanj."AAAAaaaaaaa!!!!!!!!!!
Govor je tekel o varojah. In tem koliko jih po dveh dneh zdravljenja padlo na dno panja. Za primerjavo - dva dni pred zdravljenjem sva jih naštela 10, v najbolj švoh panju 30. In že to je PRECEJ. Kej precej: ZASKRBLJUJOČE.
Sedaj pa kar več kot tristo! "Še nobeno leto prej toliko", reče. Ne po že tretjem zdravljenju, odkar smo zadnjič očilikosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-72510481807419965712011-09-09T20:44:00.000+02:002011-09-09T20:44:28.756+02:00izlet v neznanoVeš tisto, ko dobiš sredi popoldneva klic: "Se povabim na obisk"... in kasneje "mah, enkrat do devetih moram bit doma - a gremo kam?"
tisti najboljši dogodki se zgodijo precej spontano se mi zdi. Pa čeprav se vsedeš v avto in pristaneš v Domžalah, kjer si privoščiš kepico sladoleda, potem pa že nazaj. Škoda, ker ni takih popoldnevov več.
kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-52198696465872599222011-08-24T00:29:00.002+02:002011-08-24T00:30:42.209+02:00pogovor ob pivuVčasih dejansko potrebuješ nekaj substanc, ki se končajo na -ol, da si dejansko upaš povedati kar si misliš (že par let), da si paš slišati kar ti ima nekdo za povedati (že par let).
In vedno je lepo sedeti v prijetni družbi in debatirati o popolnoma preveč intimnih stvareh preveč naglas, tako na glas, da se končno slišiš...
kul je, ko prideš do spoznanja, da bi nekaj moral narediti, kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-991974359625079262011-08-21T21:59:00.001+02:002011-08-21T22:00:13.659+02:00ma sam kok je toplu...Aljoša mi je z enim samim čivkom spremenil plane za vikend. Je bilo vredno, čeprav je bilo toplo... najbel toplo (toplo za pop* če citiram enga bivšega sodelavca).
PlinkyPlonky se mi je na veliko presenečenje pridružila (dejmo rečt, da Štajerska ni bila njena najljubša slovenska pokrajina) in celo zrihtala rezervacijo koles, v MCC hostlu, s pomočjo (jet anadr) prijaznega domačina. Ugotovile sva, kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-60314515308215126782011-08-18T23:17:00.002+02:002011-08-18T23:25:30.865+02:00KranjKranj, se mi zdi, je eno tako mesto, ki ga noben ne jemlje resno. Vsaj ne iz turističnega stališča. Pa dejansko sploh ni tako švoh.
Spoznala sem ga pred leti, ko so me pripeljali pod staro mestno jedro. Takrat sem prvič izvedela, da so pod Kranjem rovi. Prav v tistem času so imeli v rovih organizirane ure pravljic za otroke. Seveda so me z besedami "Si prestara za taku." zagnali po strmih kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-49445042442809779192011-08-09T22:52:00.001+02:002011-08-09T22:58:21.440+02:00asociacijeZadnje čase sem se že kar nekjakrat zalotila v razmišljanju o stvareh, ki nimajo nobene logične asociacije s trenutno situacijo.
Hodim po ulici in ne razumem, zakaj so ulice tako čiste, kje je vsa umazanija, kje so kosti, črno v kotih in razpokah, smeti povsod, kje so tiste roza ploščice. Kaj pa ščurki?
Diši mi po onih ribicah iz Rabata, ki so posebej lepo dišale v ramadanu.
Pogrešam kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-86899932869683457492011-08-04T05:30:00.000+02:002011-08-04T05:30:22.431+02:00QCA, CCM in podobne forekosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1102531302221239086.post-34237479997714989342011-07-31T18:50:00.002+02:002011-07-31T18:56:04.819+02:00oddih... tam kjer je elektrika le beseda, kjer je pogovor o vremenu več kot le prazen pogovor, kjer je topla voda v tušu odvisna od sonca, kjer je jezero le par minut proč (naplavali in naveslali smo se :)), kjer NI signala nobenega mobilnega operaterja, kjer je žur non stop (ker si obkrožen s samimi fejst ljudmi; trači nujni XD), kjer je razmetan šotor stanje in ne katastrofa...Pa da ne pozabim na kosoblejkahttp://www.blogger.com/profile/00860895056111400191noreply@blogger.com