Facebook ... spet!

Sej vem, da je že kar nekaj časa od kar sem se izpisala iz še vedno vedno bolj priljubljenega družabnega (sori, ampak res ga ne morem prevest kot socialno, ker ima to malo drugačen pomen kot social v ang.) omrežja. Vsake toliko časa, pa me FB spomni, da mi je lahko žal, da nočem biti zraven.

Navadno jih preprosto zbrišem, čeprav jih prej preberem, da vidim kaj mi hočejo povedati. Tokrat priznam, da sem se nasmejala. morda tudi zaradi sinočnega pogovora o tem družbenem omrežju in maila, ki se je začel s stavkom: "vidiš, če bi bla na FB-ju bi blo to bolj preprosto=p" (upam, da mi avtor objave ne bo zameril).

Kaj pravite na zelen gumb? Pejdi... :)
Grozno simpatično mi je... narečja so mi bila vedno bolj všeč, kot knjižni jezik. Ne res, super so to prevedli. Razmišljam, da bi jim poslala pohvalo. a se to da?

Neč bat, ustrajam v prepričanju, da se da živet brez FBja. Sploh, ko zadnje čase opazujem kako drugi to omrežje uporabljajo in vedo vse o vseh... :) sem prav vesela, da nisem več gori.

Sem že imenla da piha? Sej se je umirilo, ampak zdej si pač rejs ne bom zmišlavala. Fajn se mejte!

kaplja sreče je ...

... novica, da avtobus ne vozi med Kalcami in Ajdovščino - zaradi burje.

... pot čez Hrušico... z avtobusom! XD

... ko zagledaš v dolini lučke... polno lučk in se počutiš, kot da si popotnik, ki se vrača domov po zelo dolgem času.

... je človek, ki sklonjen koraka po pločniku.

... močno drevje, ki kar pleše v vse smeri.

... je prvi sunek zraka, ki ti zapre sapo, ko stopiš ven na zrak.

... so vsi nadaljni dunki vetra, ki te na kratki poti do avta pozdravijo.

... žvižganje skozi ozke špranje, ki jih najde le zrak, ki se mu zares mudi.

... šumenje vej in zraka v golih krošnjah mogočnih in čvrstih dreves, ko poplesavajo v ritmu.

... po dolgem času spet videti celega velikega medveda.

... začutiti sebe... po zelo dolgem in gnilem obdobju, začutiti nekaj svežega in vrednega.

.. deliti vse to z vami. ;)

dobro vprašanje

Vprašanja, ki ti dajo najbolj misliti najpogosteje postavijo tisti, ki te ne poznajo preveč dobro oziroma te sploh ne poznajo. :) 

In potem vprašanju si mnogokrat zapomniš tisto osebo... no bolj kot po vprašanju potem kar je iz tega vprašanja sledilo. 

Najbolj grozno pri vsej stvari je, da se tej, praktično neznani osebi, sploh ne moreš zahvaliti za tako hudo spodbudbudo. Mislim si predstavljate kakšen bi bil odziv? XD

prvi računalniški virus

Eh, ne da se mi pisat... Ne spravim se. V glavi imam vsaj tri teme, o katerih bi lahko pisala, pa se mi ne da. Vseeno pa novice (in jo tudi le povzemam, upam, da mi avtor ne zameri) o praznovanju petindvajsetega rojstnega dneva prvega računalniškega virusa pač ne morem. :D

Mislim, da je bilo na faxu, ko sem prvič izvedela, koliko je star prvi računalniški virus. Ko sem pomagala pri delavnicah Safe.si sem se letnico 1986 napiflala na pamet...

Ampak a ni smešno? Takrat so bili računalniki v večini prostorsko omejeni na kak prostor ali dva. Pa so že imeli viruse! No tako si predstavljam, da so računalniki takrat izgledali pri nas. Iz zgodovine računalnikov (recimo tega članka)lahko izvemo, da so se takrat že razvili domači ralunalniki.

Pravijo, da je prvi virus izgledal tako:

G33ki so bili že takrat strašno zabavni. :D

Ste mislili, da so se take stvari začele pojavljati kasneje? Hehehehe.

filharmonija Nova

Včasih za prijatelje narediš kakšno dobro delo.In kot vsi vemo, navadno od dobrega, ki ga naredimo največ sobimo prav sami. Hehehe. Včasih. Ne vedno.

Na moje veselje in včasih tudi žalost (Dori, brez zamere ;)) imam kar precej glasbenih prijateljev. Torej takih prijateljev, ki z glasbo privabljajo in ne odganjajo, kot to počnem jaz (moja izvedba Nodija je pač... nepozabna :P).

No, da se vrnemo k stvari. Sredi decembra sem tako prejela uradno vabilo na koncerte Mladinske filharmonije Nova. Orkester, v katerem so se mladi glabeniki zbrali ob desetletnici delovanja Glasbenega društva Nova. Seveda so bili v vabilu našteti tudi razlogi za obisk enega od koncertov:

"Kot vidite imate dva razloga zakaj priti na koncert/koncerte: :)

1) Zelo pester in zanimiv program

2) Del tega orkestra sem tudi sama in te zato res lepo vabim (če imaš čas, voljo, željo, se ti da pripeljat v "moje" konce Slovenjie,... ) da nas prideš poslušat in s seboj pripelješ še kakega sorodnika/prijatelja/znanca,... :)"

Sej pravim... prav grozni so... bistvo je v tem, da igrajo...koga briga za program. :P

Na srečo sta bila zraven še dva linka:

"Dodajam pa še dva linka, meni osebno najbolj všečnih komadov, da Te mogoče lažje prepričam v udeležbo. ;) Arturo Marquez: Danzon no.2; Ary Barroso: Aquarela do Brasil."

Ok, morda je program fajn. Ni una težka muzika... ok, je težka, ampak samo za glasbenike, ne tudi za publiko. In sem že kar iskala luknje v mojem vsakdanjiku, da bi se lahko udeležila enega od koncertov na tej goriški turneji:

"Datumi in kraji koncertov so naslednji:

Kobarid: petek, 17. december 2010 ob 20h

Komen: nedelja, 26.december 2010

Nova Gorica: ponedeljek, 27. december 2010

Opčine (Italija): nedelja, 9. januar 2011"

Po ključu.. prvič bo itak groznu, k še ne bojo vajeni, smo se odločili za drugi koncert. Komen. Kras. Kul.

Zvečer smo prišli v dvorano osnovne šole v Komnu. Zunaj je zeblo k... najbel zeblu :) V dvorani pa so nas pričakali najboljši sedeži. To, da poznaš nekoga od nastopajočih je včasih tudi prednost! Koncertni list nam je razodel, da naša pričakovanja morda niso bila najbolj realna...Poleg filharmonije so namreč pol koncerta predstavljale tudi skladbe v izvedbi Pihalni orkester Komen. Hmmmm... pihalni orkester? Pleh muzika in to? Em... po prvem delu gremo domov smo se spogledovali.

Koncert se je začel in godbeniki so prišli na prizorišče. Če je bila Zdravljica, ki so jo zaigrali (državni praznik in to), še dejansko klasična, so bile vse ostale skladbe na programu dosti manj klasične. Poleg glasbenikov s(m)o se v latinskih ritmih pozibavali tudi v publiki. Zakon! Še Spomin  je bil carski!

Sledil je odmor, kjer smo se, sicer zelo navdušeni nad dosedanjim programom, spogledovali, kdo si bo prvi upal vstati in oditi... Nihče se ni opogumil. In še dobro da ne.

Sej vsi poznate reklame za kreditne kartice: Nekatere stvari so neprecenljive, za vse ostalo je tu... In ta koncert je bil neprecenljiv. Kocine pokonci, solze v očeh, pa ne od žalosti ali gnusa, ampak od čistega presenečenja. Čas, ko se le nasloniš nazaj na stol, zapreš oči in uživaš. Sploh, ko govorimo o skladbi Na golici... si jo predstavljate v izvedbi godbe na pihala in v latinskih ritmih? Pejte poslušat Komenčane.

Zaenkrat imate šanso slišat Novo še v Opčinah. Toplo priporočam obisk koncerta. K res so zakon! Se prav vidi, da so s srcem in vsem veseljem zraven in to se pozna tudi pri glasbi.