Ne, ne pišem zato, ker bi bila geek, ker nisem.
Tukaj bom razložila zgodbo podaljšanega vikenda doma... ali kako rada imam računalnike.
Zaradi zgodnjega prevoza -torej že v četrtek -sem se odločila, da spokam domov - bom že od doma delala sem si mislila..
In danes sem vstala tako kot navadno, si pomela oči in se okrepčala z zajtrkom. Nato pa se je začel prvi podvig - vžiganje računalnika, ki že kakšen mesec opravlja Sizifovo delo od zagonu - drugega namreč ne dela. Od kar se mu to dogaja, je bil moj največji podvig, da sem v program za hipno sporočanje napisala "oj" in smo šli - jovo na novo.
Ampak, ok, na ta del sem se pripravila, in brata že prej prosila, da mi dovoli uporabo njegovega računalnika- ki nima večjih problemov. No, tukaj sem se motila - imel je probleme. Namereč po popravljanju povezave, mi je Windows javil, da ne zna popraviti napake - dodelitev Ip naslova - sej to, da "preljubi" OS nesposoben ni bila novost...to že vem...in o tem kdaj drugič.
No, pa sem se ponovno znašla v zagati, veliko hujši od prve. Že za edmo uro sem obljubila svoji šefici, da bo dobila nekatere datoteke - brez povezave na internet pa... ni šlo.
Na srečo sem se spomnila, da v Vipavi Turistično informacijski center ponuja brezplačen dostop do interneta. In kaj hitro sem se znašla tam, v upanju, da imajo možnost USBja. In res- no nekoliko sem si že oddahnila, nakar sem prebrala mail- še par drugih datotek - brez problema bi šlo, ampak računalnik z internetom ni imela Officev, oni, ki pa je imel Open Office, ni imel interneta...
Vmes pa so se moji starši odločili, da bomo kupili nov računalnik- JUPI, je bil res že čas. Ampak hkrati se mi je mudilo pripravit še nekaj stvari za delo...starši pa so bili tudi že neučakani, za nakup.. no, živčnost smo premgali, in se odpravili...
Kupili smo prenosnika - mama se je tako odločila. In nisem ji oporekala - računalnik smo potrebovali takoj, vse "škatle" pa so bile... no... vam prišparam izraze. :)
Ker pa sem se tudi sama zagledala v neko manjšo in zelo lepo napravico kovinsko srebrne in zelene barve... sem se odločila, da si kupim digitalni fotoaparat- o tem sem že prej nekaj razmišljala. Ampak nisem ponovila napake, ki sem jo naredila z mobilnim telefonom - zelen fotoaparat je bil res najlepši ar sem jih kdaj videla... ampak, kot vemo to ni dovolj, njegove ostale lastnosti niso bile tako prepričljive, zato sem se na koncu odločila za gršo in nekoliko dražjo varjanto... ga bom pofotkala ob priliki.
Zgodba o prenosniku pa naj sledi v naslednjem postu. Ja na bratovem računalniku sem usposobila internetno povezavo- tako sem vam lahko tudi tožim. Glavna pritožba pa še pride, hočem namreč da čimbolj izzveni...
Tukaj bom razložila zgodbo podaljšanega vikenda doma... ali kako rada imam računalnike.
Zaradi zgodnjega prevoza -torej že v četrtek -sem se odločila, da spokam domov - bom že od doma delala sem si mislila..
In danes sem vstala tako kot navadno, si pomela oči in se okrepčala z zajtrkom. Nato pa se je začel prvi podvig - vžiganje računalnika, ki že kakšen mesec opravlja Sizifovo delo od zagonu - drugega namreč ne dela. Od kar se mu to dogaja, je bil moj največji podvig, da sem v program za hipno sporočanje napisala "oj" in smo šli - jovo na novo.
Ampak, ok, na ta del sem se pripravila, in brata že prej prosila, da mi dovoli uporabo njegovega računalnika- ki nima večjih problemov. No, tukaj sem se motila - imel je probleme. Namereč po popravljanju povezave, mi je Windows javil, da ne zna popraviti napake - dodelitev Ip naslova - sej to, da "preljubi" OS nesposoben ni bila novost...to že vem...in o tem kdaj drugič.
No, pa sem se ponovno znašla v zagati, veliko hujši od prve. Že za edmo uro sem obljubila svoji šefici, da bo dobila nekatere datoteke - brez povezave na internet pa... ni šlo.
Na srečo sem se spomnila, da v Vipavi Turistično informacijski center ponuja brezplačen dostop do interneta. In kaj hitro sem se znašla tam, v upanju, da imajo možnost USBja. In res- no nekoliko sem si že oddahnila, nakar sem prebrala mail- še par drugih datotek - brez problema bi šlo, ampak računalnik z internetom ni imela Officev, oni, ki pa je imel Open Office, ni imel interneta...
Vmes pa so se moji starši odločili, da bomo kupili nov računalnik- JUPI, je bil res že čas. Ampak hkrati se mi je mudilo pripravit še nekaj stvari za delo...starši pa so bili tudi že neučakani, za nakup.. no, živčnost smo premgali, in se odpravili...
Kupili smo prenosnika - mama se je tako odločila. In nisem ji oporekala - računalnik smo potrebovali takoj, vse "škatle" pa so bile... no... vam prišparam izraze. :)
Ker pa sem se tudi sama zagledala v neko manjšo in zelo lepo napravico kovinsko srebrne in zelene barve... sem se odločila, da si kupim digitalni fotoaparat- o tem sem že prej nekaj razmišljala. Ampak nisem ponovila napake, ki sem jo naredila z mobilnim telefonom - zelen fotoaparat je bil res najlepši ar sem jih kdaj videla... ampak, kot vemo to ni dovolj, njegove ostale lastnosti niso bile tako prepričljive, zato sem se na koncu odločila za gršo in nekoliko dražjo varjanto... ga bom pofotkala ob priliki.
Zgodba o prenosniku pa naj sledi v naslednjem postu. Ja na bratovem računalniku sem usposobila internetno povezavo- tako sem vam lahko tudi tožim. Glavna pritožba pa še pride, hočem namreč da čimbolj izzveni...
