Že dolgo časa imam vsako leto v tem času strah, velik strah pred božičem.
Kot veren človek ga pač nočem in ne morem preživeti v smislu Božička in daril pod smrekico. In prav zato se vsako leto posebej bojim, da bo ta praznik šel mimo mene. Nakupovanje daril je lahko, ampak to, da se dejansko ustaviš in pomisliš. Vem kaj je vsebina praznika in zato sem vsako leto zahtevnejša, vsako leto znova hočem čutiti tisto romantičnost in čarobnost, ki se jo čuti na božični večer.
Kot takrat ko sem bila še majhna in smo pred polnočnico peli pred oltarjem. Že to je bilo čarobno - drugače smo morali biti ob taki uri nepreklicno v postelji. Ampak gotovo je bilo še bolj magično, ko smo po končanem prepevanju dobili vsak svojo kinder čokolado. Ne vem če je bilo toliko zaradi čokolade, ampak vsi smo čutili neko magičnost. Tako kot takrat ko zapade sneg.
Sneg. Včeraj je padal tudi tukaj. In kot vedno ko pada smeg - pa naj pade le ena snežinka na minuto, se vse - mlado in staro - zbere po oknih in pravi "Sneg" "Pa res sneži!" Kot otroci.
Ampak čarobnosti božiča ne moreš zares pričarat s čimer koli. Ko postavljanje jaslic postane rutina in ne več čarobna priprava na polnočnico. Ko ni več obredne jeze med polnočnico zaradi latinskih pesmi in gužve ali zaradi resnih obrazov, ki te obdajajo.
Nova je le ... negativna nastrojenost do vipavskih jaslicah, ki vsakemu mimoidočemu zapojejo Božji nam je rojen sin.. No ne gre le za mimoidoče, tudi mimovožeče ali le burjo, ki se tako lepo podi okoli vogalov. Ja, ko slišiš točno isti uvod v pesem vedno znova... Verjamem, da je čarobno, ko greš mimo, ampak če stvar poslušaš ker je slučajno pod tvojim oknom... si zaželiš nove božične uspešnice :D
Potem nekaj manjka in nekaj je preveč. Letos mi je za božič res manjkalo praznovanje v supnosti, ampak vredu na napakah se učimo. In s pripovedi drugih tudi. Navajena sem bila, da moram od božiča pričakovati čarobnost, da ga doživim v vsej njegovi polnosti, da ... vse v superlativih. Potem pa spoznaš neko drugo sfero, ki pove, da tudi njihov božič ni bil tako popoln kot ga opisujejo. Ljudje ki povedo, da bi tudi radi doživeli božič v superlativih, ampak jim tudi letos ni uspelo.
Na koncu ugotoviš, da nisi sam. Da je življenje za božič enako kruto kot ostale dni. Ampak še vedno - trudiš se ustaviti, se zazreti v jaslice brez misli o tem kako so narejene in ali sta MArija in Jožef na pravi strani, je dovolj ovčk in pastircev. Ampak pustiš da te podoba jaslic, kot kraja ki je zavržen od vseh nagovori in te potolaži - nisi edini, ki ni sprejet, nisi edini ki se nahaja v bednem kraju ob tako čudovitem času. Ko pa dejansko geldaš v podobo nekoga, ki te ima zelo rad, na nekoga ki te vsak dan znova rešuje... potem se pač res ne moreš pritoževat nad svojo mizernostjo...ker je nekako naenkrat ne vidiš več. In božiču se vrne neke vrste reciklirana čarobnost, ki pa je pristnejša od tiste prve. Čeprav smeg tudi pomaga ;).
Upam, da ste vsi preživeli lepe praznike, da ste se v sebi nekoliko umiri in spočili, se najedli potice in kdaj pomislili tudi o Svetlobi, ki nam je dana v teh dneh (ma potenco).
PReden sem napisala objavo sem prebrala tudi te stvari. Ne govorijo o božiču na isti način kot sama, včasih se ne strinjam, ampak letos so tudi ti oblikovali moj božič: AljošaBlog, tukaj, Dekle brez imena, Dr. Onyx in Van der Volk, Kruh in Vino, M&M, Primorc 1, Primorc 2, Scatterbrained Ana.
Kot veren človek ga pač nočem in ne morem preživeti v smislu Božička in daril pod smrekico. In prav zato se vsako leto posebej bojim, da bo ta praznik šel mimo mene. Nakupovanje daril je lahko, ampak to, da se dejansko ustaviš in pomisliš. Vem kaj je vsebina praznika in zato sem vsako leto zahtevnejša, vsako leto znova hočem čutiti tisto romantičnost in čarobnost, ki se jo čuti na božični večer.
Kot takrat ko sem bila še majhna in smo pred polnočnico peli pred oltarjem. Že to je bilo čarobno - drugače smo morali biti ob taki uri nepreklicno v postelji. Ampak gotovo je bilo še bolj magično, ko smo po končanem prepevanju dobili vsak svojo kinder čokolado. Ne vem če je bilo toliko zaradi čokolade, ampak vsi smo čutili neko magičnost. Tako kot takrat ko zapade sneg.
Sneg. Včeraj je padal tudi tukaj. In kot vedno ko pada smeg - pa naj pade le ena snežinka na minuto, se vse - mlado in staro - zbere po oknih in pravi "Sneg" "Pa res sneži!" Kot otroci.
Ampak čarobnosti božiča ne moreš zares pričarat s čimer koli. Ko postavljanje jaslic postane rutina in ne več čarobna priprava na polnočnico. Ko ni več obredne jeze med polnočnico zaradi latinskih pesmi in gužve ali zaradi resnih obrazov, ki te obdajajo.
Nova je le ... negativna nastrojenost do vipavskih jaslicah, ki vsakemu mimoidočemu zapojejo Božji nam je rojen sin.. No ne gre le za mimoidoče, tudi mimovožeče ali le burjo, ki se tako lepo podi okoli vogalov. Ja, ko slišiš točno isti uvod v pesem vedno znova... Verjamem, da je čarobno, ko greš mimo, ampak če stvar poslušaš ker je slučajno pod tvojim oknom... si zaželiš nove božične uspešnice :D
Potem nekaj manjka in nekaj je preveč. Letos mi je za božič res manjkalo praznovanje v supnosti, ampak vredu na napakah se učimo. In s pripovedi drugih tudi. Navajena sem bila, da moram od božiča pričakovati čarobnost, da ga doživim v vsej njegovi polnosti, da ... vse v superlativih. Potem pa spoznaš neko drugo sfero, ki pove, da tudi njihov božič ni bil tako popoln kot ga opisujejo. Ljudje ki povedo, da bi tudi radi doživeli božič v superlativih, ampak jim tudi letos ni uspelo.
Na koncu ugotoviš, da nisi sam. Da je življenje za božič enako kruto kot ostale dni. Ampak še vedno - trudiš se ustaviti, se zazreti v jaslice brez misli o tem kako so narejene in ali sta MArija in Jožef na pravi strani, je dovolj ovčk in pastircev. Ampak pustiš da te podoba jaslic, kot kraja ki je zavržen od vseh nagovori in te potolaži - nisi edini, ki ni sprejet, nisi edini ki se nahaja v bednem kraju ob tako čudovitem času. Ko pa dejansko geldaš v podobo nekoga, ki te ima zelo rad, na nekoga ki te vsak dan znova rešuje... potem se pač res ne moreš pritoževat nad svojo mizernostjo...ker je nekako naenkrat ne vidiš več. In božiču se vrne neke vrste reciklirana čarobnost, ki pa je pristnejša od tiste prve. Čeprav smeg tudi pomaga ;).
Upam, da ste vsi preživeli lepe praznike, da ste se v sebi nekoliko umiri in spočili, se najedli potice in kdaj pomislili tudi o Svetlobi, ki nam je dana v teh dneh (ma potenco).
PReden sem napisala objavo sem prebrala tudi te stvari. Ne govorijo o božiču na isti način kot sama, včasih se ne strinjam, ampak letos so tudi ti oblikovali moj božič: AljošaBlog, tukaj, Dekle brez imena, Dr. Onyx in Van der Volk, Kruh in Vino, M&M, Primorc 1, Primorc 2, Scatterbrained Ana.
