... Zbudili sva se v novo jutro. Megleno. Kar precej megleno. Ok, ne bom povedala, da je bila megla.
V center Nantesa sva se odpravili kar s tramom.Najprej sva si ogledali grad bretanskih grofov. Res lep grad, zgrajen nekje v renesansi in lahko bi rekla, da je res lep primer tistih časov. Ornamenti nad okni in vrati, umetelno stopnišče, okrog tega pa trdno obzidje. Ni ravno tako kot tisto nad Smlednikom, ampak prav tako občudovanja vredno:
Megleno jutro se je obrnilo v kar lepo sončno popoldne, ko sva si ogledali še prelepo gotsko katedralo (je bila gotska, torej prelepa;)). Ne vem zakaj so me gotske cerkve vedno fascinirale in pognale vse dlake pokonci...ampak zašiljeni loki, visoko visoko nad vsem... WAW!
Med kofetkanjem in čajčkanjem na sončku sva pregledovali zemljevide in ugotovili kaj si še želiva videti. Sama sem zelo navijala za Ile de Versailles, ker mi je ostal precej dobro v spominu izpred štirih let. Seveda se je poznalo, da je zima, ampak park je še vedno očaral.
Na zemljevidu pa sva prodi severu, ob reki Erdri, opazili tudi nekaj gradičev oz. dvorcev. Do enega se je na najino veselje dalo priti z mestnim avtobusom.
Le na hitro sva se naužili sončka in se naigrali v igralih, pa sva že morali nazaj v center. Lovili sva namreč vlak proti severu - iz nekdanje v sodobno prestolnico Bretanije, kjer sta nas na železniški postaji že pričakovala dva... gostoljubna, simpatična in najbel prijazna fanta...
Več v naslendji objavi, ko bom pisala o potepanju po Rennesu.
