torek, 29. julij 2008

Misel

Vsake toliko pogldam za kako zanimivo mislijo znane ali manj znaneosebe - važno je, da je resnična
Ampak ta mi je bila čist preveč. Pa če pomislimo na boj proti terorizmu ali razlog zakaj bi pustili, da nas vedno bolj nadzirajo :P

Those who would give up essential liberty to purchase a little temporary safety deserve neither liberty nor safety.
- Benjamin Franklin




ponedeljek, 28. julij 2008

samota

Obstaja čas v življenju ko se pčutiš neverjetno osamljeno. Ko ti ne gre nič tako kot bi hotel in ko razočaraš vse po vsrti - svoje sodelavce, sošolce, družino in sebe.

To je čas, ko bi hotel neprestano govoriti, pa veš, da te nihče ne bi razumel...no morda plišasta živalca na polici...

petek, 25. julij 2008

računalniki

Ne, ne pišem zato, ker bi bila geek, ker nisem.

Tukaj bom razložila zgodbo podaljšanega vikenda doma... ali kako rada imam računalnike.

Zaradi zgodnjega prevoza -torej že v četrtek -sem se odločila, da spokam domov - bom že od doma delala sem si mislila..

In danes sem vstala tako kot navadno, si pomela oči in se okrepčala z zajtrkom. Nato pa se je začel prvi podvig - vžiganje računalnika, ki že kakšen mesec opravlja Sizifovo delo od zagonu - drugega namreč ne dela. Od kar se mu to dogaja, je bil moj največji podvig, da sem v program za hipno sporočanje napisala "oj" in smo šli - jovo na novo.

Ampak, ok, na ta del sem se pripravila, in brata že prej prosila, da mi dovoli uporabo njegovega računalnika- ki nima večjih problemov. No, tukaj sem se motila - imel je probleme. Namereč po popravljanju povezave, mi je Windows javil, da ne zna popraviti napake - dodelitev Ip naslova - sej to, da "preljubi" OS nesposoben ni bila novost...to že vem...in o tem kdaj drugič.

No, pa sem se ponovno znašla v zagati, veliko hujši od prve. Že za edmo uro sem obljubila svoji šefici, da bo dobila nekatere datoteke - brez povezave na internet pa... ni šlo.
Na srečo sem se spomnila, da v Vipavi Turistično informacijski center ponuja brezplačen dostop do interneta. In kaj hitro sem se znašla tam, v upanju, da imajo možnost USBja. In res- no nekoliko sem si že oddahnila, nakar sem prebrala mail- še par drugih datotek - brez problema bi šlo, ampak računalnik z internetom ni imela Officev, oni, ki pa je imel Open Office, ni imel interneta...

Vmes pa so se moji starši odločili, da bomo kupili nov računalnik- JUPI, je bil res že čas. Ampak hkrati se mi je mudilo pripravit še nekaj stvari za delo...starši pa so bili tudi že neučakani, za nakup.. no, živčnost smo premgali, in se odpravili...

Kupili smo prenosnika - mama se je tako odločila. In nisem ji oporekala - računalnik smo potrebovali takoj, vse "škatle" pa so bile... no... vam prišparam izraze. :)

Ker pa sem se tudi sama zagledala v neko manjšo in zelo lepo napravico kovinsko srebrne in zelene barve... sem se odločila, da si kupim digitalni fotoaparat- o tem sem že prej nekaj razmišljala. Ampak nisem ponovila napake, ki sem jo naredila z mobilnim telefonom - zelen fotoaparat je bil res najlepši ar sem jih kdaj videla... ampak, kot vemo to ni dovolj, njegove ostale lastnosti niso bile tako prepričljive, zato sem se na koncu odločila za gršo in nekoliko dražjo varjanto... ga bom pofotkala ob priliki.

Zgodba o prenosniku pa naj sledi v naslednjem postu. Ja na bratovem računalniku sem usposobila internetno povezavo- tako sem vam lahko tudi tožim. Glavna pritožba pa še pride, hočem namreč da čimbolj izzveni...

sreda, 23. julij 2008

kupovanje karte prek spleta

Ravnokar sem si ogledovala cene kart za letalski sedež na letalu, ki bi me odpreljal na zaslužen dopust.

Po tem, ko sem izvedela, da niskocenovni ponudniki kart ful gledajo na IP unga k išče in njegovo iskalno zgodovino (govorim Ryanairu natančneje).

In ko sem si ogledovala cene, se danes seveda nisem zaostila s ceno karte, ker vem, da pridejo zraven še takse, pa prtljaga... in po treh takih poskusih mi je začelo izpisovati, da je server bizi...
no, sej si predstavljam zakaj :P

Bom jutri nadaljevala z iskanjem, ampak vidim, da me ne bo septembra, ne avgusta ... upam, da bo takrat vroče, ko že sedaj ni ...

ponedeljek, 21. julij 2008

novičke iz pisarne

Danes je bil najbrž moj zadnji dan v pisarni za daljšo prihodnjost.

In kakšne so novičke?
En kup mailov je razburil dohove mnogih mirnih vikendov. Frizerske škarje so zajele Gospoda Zelenookega in se izognile Atu Smrku.

Poleg tega pa je bil zadnji teden tudi teden prijetnih pogovorov, druženja in sploh obnavljanja stikov, ki so že zelo bledeli. Lahko povem, da sem sama kriva, ker se včasih čisto preveč zagrizem v delo in se mi to zdi najpomembnejše, ali bolje rečeno najboljši pobeg pred kruto realnostjo in neuresničenimi željami. Ampak včasih se človek ustavi, pogelda nazaj in si reče- to je bilo vredu , to pa ne. In gre naprej upoštevajoč to refleksijo.

Sama sem se konkretno zavedala te žalosti. Zagrenjenost v človeku se hitro pozna in pri meni je to ponavadi posledica tega, da se ne družim. In sm se začela.

Pa preživela sem vikend totalnega lenarjenja ob katerem sem se ponovno pomirila v sebi- ležanje na postelji z možgani na off medtem ko kvazi gledaš tv...zakon

no, zdej si moram pa it zobe umit, ker... no, vam prišparam s podrobnostmi.