ustvarjalnost

Ustvarjalne delavnice na škisovi so mi dale idejo za slončka (narejen je direkt po originalu*, sam barvno prilagojen za torbo)...

še vedno vableni, da poveste mnenje v spodnjem prispevku...

*naj mi M* ne zameri, ker originala nisem dala gor...

Vam je všeč?

Ta prispevek bo sestavljen iz parih izsekov, dogodkov iz bližnje in nekoliko daljne preteklosti, ki so povezani s temo, ki me zanima.

Z začetkom študijskega leta, smo v dom dobili kup erazmus študentov, ki so vsi po vrsti zelo vešči uporabniki Facebooka. Vsak dan (sem) lahko pregledovala nove fotke z žura, videla ljudi, ki sem jih kasneje tudi spoznala...

Kmalu za tem so se na NetLogu pojavile fotke sosedov- javno dostopne.

Pred približno 14 dnevi sem bila med uživanjem kosila zelo presenečena. Ko smo govorili o povsem vsakdanjih temah je pogovor nanesel tudi na Facebook. Edina neDIjevka je protestirala, ker njeni FB prijatelji objavljajo njene fotografije ipd.

"Ne razumem zakaj težiš, da ne smemo objavlat tvojih fotk...kar nekej!"

Včeraj se je razvnela debata o izgledu neke punce na vseh fotografijah (od ljudi s katerimi se ne druži ravno veliko, ampak vsi jo poznajo - tudi jaz jo: prek FB, zaradi erazmusov)...

Danes me je (no, ne samo mene) na FB pričakalo sporočilo: "... what goes online, stays online:>"

Par minut kasneje sem med fotografijami dogodka izpred prejšnjega tedna zasledila oznako "gospodična, ki se skriva" pod njo pa komentar, ki je naštel ime in priimek gospodične, skupaj z sorodstvenimi vezmi.

Zaradi vseh različnih vidikov, ki jih slišim in berem o objavljanju informacij, fotk in podobnega na internetu, me je stvar začela zanimati... zato sem se odočila, da med bralci bloga izvedem mini raziskavo:

Vam je všeč, da drugi objavljajo stvari o vas? Vas to moti? zakaj... pa še z druge strani- objavljate stvari svojih kolegov in prijateljev?

Vesela bom vseh mnenj, še najbolj utemeljitev ;)

animatorji na obisku

Izbrana družba animatorjev Želimlje (AŽ) se je včeraj popoldne zbrala v Vipavi in se udeležila (in sooblikovala) poročno mašo ene od bivših animatork (nje nejsm bla jst). Po uvodni pesmi v mašo in zaključni pred cerkvijo (kar je bilo znamenje, da nevesta in ženin zdej lahko končno gresta) ...smo se najprej odpravili raziskovat slodoled Pri Marjanci (fb stran). Nadaljevali smo z ogledom Vipavskih znamenitosti (razen mene inU*, ki smo bili prisotni)... izviri Vipave in raziskovanje kompliciranega tlorisa Lanthierjevega dvorca torej...pa še gase na hribu in klna od nvejste...

Sledil je ogled še enega kraja, da smo se dokončno zbrali...Vipavski križ seveda. Na žalost so totalno zabarikadirali vhod na grajsko dvorišče, zato smo si ogledali le župnjisko cerkev (tudi od samostanske smo sicer videli vrata... ) in pred njo ponovno zapeli našo himno Non nobis Domine in se v duhu animatorstva šli še en bans. Se gasilska fotka in...

Osmica. Zabavno je bilo, se mi zdi... ne vem točno kako so si udeleženci predstavljali osmico... kot navadno je tudi tokrat šlo po principu "kot si narediš". Eni bolj drugi manj utrujeni smo se po obrokih odpravljali domov... Zadnji smo šli med zadnjimi, ali bolje rečeno ZADNJI. Seveda pa to še ni bilo dovolj.


Ker smo eno domačinko pustili na klwni, smo jo po dveh hoteli nazaj... pogledali smo si (no, vsaj nekateri) kako izgledajo klwne torej. U* smo uradno razglasili za pogrešano, ker ni nihče znal povedati niti približne možne lokacije...no pa..bo že...

Kar naenkrat je padla ideja, da se kot špijuni odpravimo še na vhct. In smo šli. Do restavracije smo se prikradli zelo inkognito...
"vzel v roke je kitaro in zapel"
zapeli smo jima seveda Dan ljubezni... in če odštejem, da se je zaradi nas utišalo bend in so vsi strmeli v nas, še dolgo po tem, ko smo se posedli... ja, noben ni opazu, da smo prišli. ;)

Ob petih so se vsi naplesani (tisti, ki bo bili tega željni, da ne bo pomote) in utrujeni smo zrli drug v drugega v smislu " a gremo?", noben si pa tega ni upal reči na glas, itak.

Med poslavljanjem od neveste in ženina smo zgubili še en del naše odprave... namesto čakanja smo zdrveli spanju naproti... Seveda smo poskusili še prebuditi izgubljeno U* vendar nam kljub petju Angelčka, smejanju, režanju, tresenju, užiganju luči in drugih načinov, ki smo se jih takrat domislili, nismo uspeli niti premakniti.

ostalo sem počela bolj v transu kot kaj drugega...sprehod, maša, kratek počitek ... fruštk z preostankom animatorjev in slovo...

Upam, da so se imeli vsaj približno fajn... Jst vem,d a sm uživala v njihovi družbi.

Snooker

večina vas od iger z žogicami, na navadno zeleni mizi...pozna predvsem biljard...
no, snooker je podobna igra, le da je... bel fajn? zaradi manjših žogic in večje mize, zelo drugačnih pravil in prenosov na Eurosportu..se mi je priljubila.

Trenutno poteka svetovno prvenstvo v Shefieldu (Anglija). Še začetek leta sem sanjala, da bom vsaj eno tekmo videla tudi v živo, ampak... :( izkazalo se je, da je dobiti vstopnico ravno za las lažje, kot srečati Kleopatro... možnosti so bile torej skoraj ničelne :(

Zato pa ta teden pridno spremljam vsaj kakšen odlomek..in moram reci, da ...sem vedno bolj fascinirana nad natančnostjo in ...ma čist carji so.

V tem trenutku se igrajo polfinalni tekmi. Moj favorit je Neil Robertson... ne sam de ima fenomenalno frizuro in da tip ne zgleda slabo (to je res zanemarljivo), tip res ima talent in igra prou najjače...ampak na žalost trenutno izgublja...

no, kako bo šlo naprej bomo videli. V ponedeljek se svetovno prvenstvo konča in vedeli bomo kdo bo svetovni prvak.

držimo pesti, kejnje?

fotke

folk me sprašuje...pa nej vam bo...

Prvi pogled na kanale in gondole
perilo se suši zunaj :D
ful lepa hiša...ok, okna so ful lepa, za vrata naju je rahlo skrbelo, ker voda udira notr...
ta trg nama je bil zelo všeč...zanimivo je bilo opazovati na katerem delu trga je folk začel jejst - tja so poleteli golobi :D
notranje dvorišče Doževe palače (notranjosti niso pustili fotografirati...:((( )
Ponte dei sospiri ...veri najs...šele dolgo po tem ko smo na hitrco slikale to fotko...smo se zavedale, da smo dejansko šle skozi most... :D...naju res ni impresioniralo...zaporniki in to...
o barvitem Buranu sem že pisala
Mal pred dejanskim odhodom iz Benetk