V preteklem tednu se je zgodilo kar precej takih reči, ki so me še posebej spomnili na Maroko in vse dogajanje tam.
Da pa niso, tako kot se navadno zgodi, odzvanjale le besede, tako značilne za...maročane... je danes še zadišalo po Maroku... Na tržnici prodajajo meto, tako iz egipta, ki najbolj lepo diši. Ja vem, ni iz Maroka, ampak na to sem pozabila, sam da sem jo zavohala. :)
 |
| Set kozarcev in čajnika iz Maroka |
V treh letih sem se kuhanja čaja po maroških recepturah že kar dobro naučila. Za izbrani zvarek sem si izbrala enega izmed njih - ne najbolj enostavnega, ampak z razlogom.
Kako gre? Najprej zavreš vodo in jo poliješ čez zelen čaj ogabnega okusa (v mojem primeru prinešen direkt iz Maroka in je v bistvi v granulah - zanimivo agregatno stanje, ogaben okus ;)). Vrelo vodo odliješ. Znanstvena razlaga je, nekja v smislu, da zelen čaj, če ga preliješ z vrelo vodo, spusti neke strupe al kejvemkej, zato vodo odlijemo. Sedaj zeleni čaj ponovno prelijemo z vrelo vodo. Počakamo 2-3 min. Odstranimo čaj, da ne postane grenek. Čajnik nabašemo s svežo meto. Dobesedno nabašemo! ČE je mete premalo, okus ne bo dovolj močan. In če je okus po meti skoraj ničen, se je brezveze matrat, ker ne moremo govorit o berberskem viskiju.
 |
| Sm rekla natlačimo, ne vstavimo, kot je tukaj ;) Nalivanje v kozarce poteka po stari navadi, ob kateri gostu pokažemo kako dobrodošel je - bolj visoko nad kozarcem, kot se čajnik nahaja, bolj je gost dobrodošel. Preden natočimo v kozarce zares, v čajnik dodamo tudi abnormalno(!!) količino sladkorja (najraje tistega v kockah). Vodo v čajniku premešamo, da se sladkor stopi, metina aroma pa primerno razporedi tako, da parkrat natočimo čaj v kozarce in ga vrnemo nazaj v čajnik. |
 |
| Lahko pa meto natlačimo tudi v kozarec. NATLAČIMO! |
Nato pa natočimo zares. Po principu višje kot ti natočijo, bolj te imajo radi. S polnim kozarcem se naslonimo nazaj na naslonjalo stola/ zid ali se kako drugače čimbolj udobno namestimo in uživamo po principu: IN MOROKO VI HEV TAJM! Dokler čaja v čajniku ne zmanjka povsem... Ob uživanju in vonjanju čaja, pa vas kaj hitro odnese v prenatrpane trgovine v maroških soukih (pa naj gre za arabske ali berberske).
Ah... že ko pišem objavo se spomnim vseh pogovorov na temo sač a bjutiful raund ajs; jesjesjes - i dont andrstend, pa tudi na A-min person in ostale dogodivščine (opazovanje zvezd na terasi v Fezu). Celo na unga, ki se ga bom vsakič v Marakeshu najbolj izogibala - Yamala. :D
