Začelo se je z branjem članka: Plačaj kolikor hočeš. V komentarjih sem zasledila povezavo na založbo, kjer prav tako ponujajo izdelke (beri CDje) po ceni, ki jo določiš sam. Macefizelj. Hard! Sploh nisem vedela, da kaj takega obstaja. Super ideja!
Link v komentarjih pa nibil link na splošno stran založbe, ampak direkt na CD od Bakaline. Ena stara teta, ki straši:
Šele kasneje mi je uklopilo, da ima v rokah lončeno posodo. Po poslušanju tiste pesmi, ki je zraven, sem ugotovila, da gre za pesmi v tolminskem narečju. Brez česarkoli, tudi če sem zaprla stran, sem že vedela, da se bom prej al slej ponovno znašla na strani in CD naročila.
Ta prej al slej se je zgodil dve minuti kasneje. Ko sem po isti poti iz Readerja na Slotech iz Slotecha na Macefizelj z Bakalino in na obrazec, ki se nahaja na koncu strani. :)
Baje, naj bi po izpolnitvi obrazca, dobila potrditveno e-pošto, ki mi bo povedala, da je pošta oddana. Nič ne vem o tem. Sem pa par dni kasneje dobila obvestilo, da me čaka paket na pošti. JEI!
Seveda sem skoraj tekla na pošto po paket. Ampak sem bila razočarana nekako takrat, ko sem CD vstavila v računalnik in mi pokaže datoteke z neko čudno končnico, ki je nobeden od programov, ki jih imam na računalniku ni znal odpreti (in različnih vrst, ki jih Silvo lahko bere ni tako malo, da ne bo pomote!).
Logično, da me je razpalilo. Po moji oceni sem CD plačala dovolj pošteno, da sem lahko od izdelka tudi pričakovala neko veselje, se pravi delovanje!
Pa sem poslala sporočilo na založbo, da kaj se pa grejo, da pošiljajo tak CD. Sej ok, lahko imajo pesmi tak format, ampak naj potem vsaj opozorijo... a ne bi bilo to lepo od njih? Magari zravn CDja, ki ga pošljejo, še navodila kateri program potrebuješ al pač nekaj.
Odgovorili so mi še isti dan. Odgovori je bil tako prijazen, da me je v sekundi postalo najbolj sram, da sem jih tako napalila (zarad slabih izkušenj se vedno spraviš na napačne :$ in ne, to ni izgovor!). Poleg podrobnega opisa kateri program potrebujem (seveda za winse... jah), so mi odgovorili, da mi bodo zaradi možnega nedelovanja CDja poslali novega.
WOW! Valda, me je postalo še bolj sram. In sem v odgovoru odklonila tako prijaznost, ker je CD očitno delal, ampak ga ne moj, ne računalnik sosede ni znal brat. Seveda me je zanimalo, če imajo rešitev tudi za linux, ampak mi prijaznio gospod na drugi strani ni znal pomagat (eh, kdu bi mu zameril...).
Uglavnem to sem hotela povedat. Take prijaznosti že dolgo nisem doživela, zato jo bom tudi javno pohvalila! Res, lepo od njih.
Kar pa se tiče vsebine CDja, mi jo je uspelo pretvoriti v berljiv format, seveda ne brez truda, ampak je bilo vredno!
Besedila poolna humorja, narečje, ki ga itak razumem za en četrt. :) Ampak počasi, počasi, ga začenjam razumet.
Res svaka čast Janiju Kutinu (Križarjew s Čadrga), pa tudi njegovi harmonikašici Renati Lapajna (Lapatarca naz Panikve).
No, tuki pa še pesmica za pokušino: Kmieti kaštruoni. Pa rečte, de ni blu vrednu vseh problemu. :D
