Zadnje čase sem se že kar nekjakrat zalotila v razmišljanju o stvareh, ki nimajo nobene logične asociacije s trenutno situacijo.
Hodim po ulici in ne razumem, zakaj so ulice tako čiste, kje je vsa umazanija, kje so kosti, črno v kotih in razpokah, smeti povsod, kje so tiste roza ploščice. Kaj pa ščurki?
Diši mi po onih ribicah iz Rabata, ki so posebej lepo dišale v ramadanu.
Pogrešam sprehod po mestu, polnega zjejdnja. Pogrešam uno čudno varnost ob prisotnosti predstavnikov nasprotnega spola.
Predvsem pa tiste ribice. Kaj bi dala za ribice.... s kostkami vred. :)
