Včasih dejansko potrebuješ nekaj substanc, ki se končajo na -ol, da si dejansko upaš povedati kar si misliš (že par let), da si paš slišati kar ti ima nekdo za povedati (že par let).
In vedno je lepo sedeti v prijetni družbi in debatirati o popolnoma preveč intimnih stvareh preveč naglas, tako na glas, da se končno slišiš...
kul je, ko prideš do spoznanja, da bi nekaj moral narediti, da se o nečem čisto preveč strinjaš z nekom, katerega mnenje ti nekaj pomeni, pa vseeno nimaš "jajc" da bi to naredil, da bi svojo filozofijo udejanil.
Ampak res je lepo, ko ugotoviš, da se z nekom lahko pogovoriš o vsem. o RES vsem. Tudi zjočeš in besniš se lahko v fris te osebe, pa bo ok. Nobenega izdajstva, nobenega razočaranja. Vsaj zaenkrat ne.
