Zunaj že kar prijetno zebe in spet je čas za zimski šal...tisti topel, ki bi ga človek z veseljem nosil vedno - tudi pod streho...ker je tako zelo mehek in topel.. in ja, ni opran s Pervolom :P. Spominja pa na vse tiste uskane trenutke, ko preprosto nisem bila zmožna odložiti pletilk niti za trenutek. In tudi ko je bil šal že zdajvnaj dovolj dolg, sem še kar naprej pletla in pletla... nikoli se mi ni zdel dovolj dolg. Šele ko je zmanjkalo vse volne sem se nekako sprijaznila z dolžino oziroma s tem da bom morala odložiti pletilke .
Morda bi lahko bila naslednja investicija kapa, ampak nekako si ne zaupam dovolj... bom raje pogledala ponudbo v prosti prodaji ;) Nekako sem si zamislila prikupen klobuček, ampak dobiti res prikupen klobuček v temno zeleni barvi- da se poda k šalu seveda ;). Težko ga je najti... Strica Gugla sem povprašala kaj ve o tem, ampak izkazalo se je (ponovno) da tudi ta stric še ne ve vsega. Na kra
tko pustil me je na cedilu.na primer ta mi je všeč...ampak v napačni barvi (vir)
Ampak zunaj vse bolj pritiska mraz. In sneg tudi pada... gotovo nekje sneži, tukaj še ne... tako opazujem ples snežink le v svoji glavi. Tukaj jih očitno še ne bo. :(
Gotovo si bodo za svoj prvi prihod v tokratnji zimi raje izbrale dan med tednom, da jih ne bomo mogli z veseljem opazovati v njihovem migetanju po nočnem nebu, ampak bomo za njih vedeli z vsakim korakom, ko bo plundra ponovno prodrla v čevlje ali pa nas bo ničakj romantično stuširal avtobus.
Ampak to so zame še vedno preveč oddaljene slike zime. Zame zima še vedno tiči v mešanju toplega in mrzlega zraka, ki se preganja po Vipavski dolini. Po milimetrih snežne oddeje, ki se je otroško veseli staro in mlado. In seveda po našem mrazu, ki se zagrize globoko pod oblačila, kjer je volnen pulover enak kopalkam :) ja, to bo zame zima, najbrž za vedno.
Kakšne so pa tvoje predstave o najmrzlejšem letnem času...
