uiski berber

V preteklem tednu se je zgodilo kar precej takih reči, ki so me še posebej spomnili na Maroko in vse dogajanje tam. 

Da pa niso, tako kot se navadno zgodi, odzvanjale le besede, tako značilne za...maročane... je danes še zadišalo po Maroku... Na tržnici prodajajo meto, tako iz egipta, ki najbolj lepo diši. Ja vem, ni iz Maroka, ampak na to sem pozabila, sam da sem jo zavohala. :)

Set kozarcev in čajnika iz Maroka

V treh letih sem se kuhanja čaja po maroških recepturah že kar dobro naučila. Za izbrani zvarek sem si izbrala enega izmed njih - ne najbolj enostavnega, ampak z razlogom. 

Kako gre? Najprej zavreš vodo in jo poliješ čez zelen čaj ogabnega okusa (v mojem primeru prinešen direkt iz Maroka in je v bistvi v granulah - zanimivo agregatno stanje, ogaben okus ;)). Vrelo vodo odliješ. Znanstvena razlaga je, nekja v smislu, da zelen čaj, če ga preliješ z vrelo vodo, spusti neke strupe al kejvemkej, zato vodo odlijemo. Sedaj zeleni čaj ponovno prelijemo z vrelo vodo. Počakamo 2-3 min. Odstranimo čaj, da ne postane grenek. Čajnik nabašemo s svežo meto. Dobesedno nabašemo! ČE je mete premalo, okus ne bo dovolj močan. In če je okus po meti skoraj ničen, se je brezveze matrat, ker ne moremo govorit o berberskem viskiju. 

Sm rekla natlačimo, ne vstavimo, kot je tukaj ;)

Nalivanje v kozarce poteka po stari navadi, ob kateri gostu pokažemo kako dobrodošel je - bolj visoko nad kozarcem, kot se čajnik nahaja, bolj je gost dobrodošel. Preden natočimo v kozarce zares, v čajnik dodamo tudi abnormalno(!!) količino sladkorja (najraje tistega v kockah). Vodo v čajniku premešamo, da se sladkor stopi, metina aroma pa primerno razporedi tako, da parkrat natočimo čaj v kozarce in ga vrnemo nazaj v čajnik.

Lahko pa meto natlačimo tudi v kozarec. NATLAČIMO!

Nato pa natočimo zares. Po principu višje kot ti natočijo, bolj te imajo radi. S polnim kozarcem se naslonimo nazaj na naslonjalo stola/ zid ali se kako drugače čimbolj udobno namestimo in uživamo po principu: IN MOROKO VI HEV TAJM! Dokler čaja v čajniku ne zmanjka povsem... Ob uživanju in vonjanju čaja, pa vas kaj hitro odnese v prenatrpane trgovine v maroških soukih (pa naj gre za arabske ali berberske).

 

Ah... že ko pišem objavo se spomnim vseh pogovorov na temo sač a bjutiful raund ajs; jesjesjes - i dont andrstend, pa tudi na A-min person in ostale dogodivščine (opazovanje zvezd na terasi v Fezu). Celo na unga, ki se ga bom vsakič v Marakeshu najbolj izogibala - Yamala. :D

ena po domče

NjenjeNJE. N bomo pwojli. Sam zpašlu mi j npist nejki bel po domče. Nejki, kamr se mi nej trejba sekirt al bojo usi zstwpli kej pišm (no predvidevm, de bojo usaj usi z našga kwonca).

Eno strn imm že douuugu cajta wdprto in mi jo prou še nej uspelu umestit u nobeno objavo, tku de bom kar zdej dala zravn. Danilo j pisu od tega kašna je dwobra komunikacija... in kr se najbel strinjm z njim bom svejde obejsla še LINK. Če še kej dodam j mwrde tu sam tu, de tku prou rejs vidiš s kum se zstwpš in s kum nje. J prou znimivu, k se z enim dobiš in pwo k greš nrazn, ku si lohk tkrt enkrt najbel pouhn energije in dobre volje alpa total brez ... :)

Aja, pa Zmrda je tudi napisu nejki, s čimr sm se stirnjla. Mwrde sm zdej mal u obdobji, ku provm ... nekaku ... rzdrt usje une romantične uzdihljaje ljudi, k zgubavjo zrak zrd najbel poetičnu opisnih dogodku, k tu sploh nejso.... po principi mosta vzdihljajev, z ktjrga itak folk misli kok blaznu romantičn mwost j, ma sploh ni rejs (zaporniki)... 

Sm vm že povejdla, de j mwoja najbel zvesta bralka, k jo n srjčo zdej n vidim več tok pogwstu (n srjčo ztu, k tu pomejni de mjnkrt slišm, de n zdwost pišm), zčjla pist blog? Ja! Pridna. Čeprou je najhujši, de mi sploh nej povejdla in sm mougla pridt do tega spoznanja prek statistik bloga... hmmm. Se strinjste, de jo mwrm z uha, ku jo nslednič vidm?

Ojej, pa skwor bi pozabla. Čbjlce, prjatlce, so zdej počasi že nejhle bet zapečkarke (al zapajnane, če bi šli prou dobesednu) in so zčnle gljdt mal ukuli, mal si že prtgavjo krila, jšjo še zadne trobentice in vijolice, zvončke, hmali bojo še čejšne zčnle cvtejt... Uglavnm, kar nm u Lublani povejo sam po tlviziji, lohk nekdu, k ima srjčo in žvi mal bel prwoč od betona vidi na lastne uči. Pomlad prhaja! Recimo najlepšejši rzgljd Julijcu in Dolomitu za rječt s praga lastne bajte.... in trauniki, k so zmjri bel zljeni...

Neč, upm, de ste uživli u nkladnji. Jst sm se prijetnu sprostila in lohk grem zdej ugajnt druge numnosti... ;)

Kje bi bila rada v soboto...

Ko sem prebrala to novico, sem pred sabo zagledala točno eno sliko. Kraj kjer bi rada bila ko bo polna luna in bo Luna najbližje Zemlji.

Ugane kdo kje?

izzivi

Kako lepo je poznati veliko število ljudi, ki se izmenjujejo v podajanju izzivov. Nekateri izzivi so taki, da zahtevajo takojšen odziv... drugi zahtevajo več razmišljanja in meditacije.

Ampak lepo je imeti pred sabo izzive. Ni ravno to tisto, kar nam govori, da smo živi in dejavni?!

Bouhdidabra (od Bakaline) in mal burje za spomin

Nameless: oj
a res tiolk piha?
Kosoblejka: ej, u lj sm...
ma po tem kar pravjo od doma...
Nameless: aha?
Kosoblejka: bi rekla, de teorija ljubljančanu, k niso še slišali burje kar drži
Nameless: aha....se pravi, da ni neč posebnega
de pač mal piha
Kosoblejka: jap
:)
Nameless: no, no...sej se mi je zdelo, da more bit neki tacga
sam, sm rekla, da prašam za vsak slučaj...ka nkol ne veš
Kosoblejka: http://www.promet.si/portal/sl/merilna-mesta-sistema-burja.aspx
sej lohk pogledaš
Nameless: itak da bi ljubljančanom vse odneslo, ka majo vse našarjeno
:D
Kosoblejka: tku nekaku ja
Nameless: ja, jst s svojim avtočkom zdej ne bi šla na hitro cesto od vipave proti selu...ka me je že zadnjič, ka je blo 60/h kr premetavalo ke in les...ka sm lohka in to...
Kosoblejka: :D
sej je omejitev na rebernicah 40km/h ;)
Nameless: o, ma sej to pa sploh ni hudo....
ja, to sm pa čula...
ma se človk prou ustraši take omejitve
Kosoblejka: :D
sploh, k vidiš kok dejansku piha, njede
Nameless: jst ne vem, če bi si upala tok počas vozit....ka bi se bala, da se kdo vame zakanta
Kosoblejka: :D
bi kar blu tku ja :)
Nameless: ja...že zadnjič enkrat sm šla po rebrnicah do vrhnke
pa je bla kr naenkrat strašna megla
in nism vidla ma ništa neč pred sabo
pa si nism upala it pod 70, ka so mim mene norci kr noreli 120....pa sm ga kr naenkrat vidla za sabo in pol me je na srečo prehitu
pa sm se bala....da če bi šla prepočasi....
Kosoblejka: :)
čeprou za gor...
Nameless: ja, za gor morde ni take nevarnosti ku za dol
Kosoblejka: ja, za dol pa ja...
tm usi norijo
Nameless: ja...mal mejn prometa je po tej cesti navadno in pole....si prvošjo...pa četudi je hitra cesta
Kosoblejka: eh, sej n mwrš vejdt kej je tm... avtocejsta al hitra cesta... vozit moraš itak največ 80 uradnu
Nameless: ja....sej res...še tu
:D
ohja...
te omejitve....
nesmiselne, da se jih pol noben ne drži...ma bo že
ma glavnu, de jst vem, da do ne piha tolk ku vsi pravjo...
:D
Kosoblejka: tku ja
:)
čeprou jutre nej bi blu nejki groznu hudu
sodelavke so me tle že z dns prepričat u tu, tku de...
Nameless: ja....šole ni in take monade
ljudje morjo dopust vzet, ka ostanejo vrtarčki doma
no, sej če ne je dejansku hudu, če kšno drevo zruje al pa streho dopihne...
in takrat je fajn, da ni nobenga blizu
Kosoblejka: tu ja
Nameless: sam načeloma hujše škode po taki burji vseen ni...
so ble poplave bel kritične
Kosoblejka: ma ja, prou istu je blu pred enim letom
sam de trkt je še snežilu in je blu rejs groznu za vozit
Nameless: ujejja
ma ja...mal je za pogledat kje se gibat, to je pa to
narava bo tak nardila svoje
nimamo kej
če je kej za odpihnt, bo odpihlnu in če je kej za izrivat, bo izruvanu
Kosoblejka: rejs j
Nameless: no, fajn...sm se pomerila
aja...ej...
a veš...zadnjič sm bla na koncertu od Bakaline
pa sm neki guglala in sm najdla tvoj prispevk
Kosoblejka: rejs?
ku zgledata u živu?
Nameless: odpulena
Kosoblejka: :)
ki pa sta bla?
Nameless: v tminu
ka mata nov cd
Buohdidabra
Kosoblejka: rejs?
ki se ga da dobit?
Nameless: hm...če nimaš ne proti piratstvu, ti ga lahko v mp3jih pošljem
me smo ga kuple
pa si jst pol dam take reči na mp3
Kosoblejka: hmmm
u bistvi nimam neč proti piratstvu
AMPAK, ko gre za ful fajne slovenske bende
nekaku sm proti...
:)
verjamem, de že tku ne zaslužijo dosti in jst zarad enga CDja ne bi lih obubožala
super, dobila!
http://www.macefizelj.si/bakalina/bakalina-buohdidabra.html
Kosoblejka: :)
Nameless: bluo je lpo
banda kravatarska
ta dva komada sta men posebi pr src
in pa sevede dedc u babbji kuoz
Kosoblejka: ma ta Pakašnco imš tudi? Prejšn CD?
Nameless: ja
tudi
Kosoblejka: :D
Nameless: face
ma tadva sta res face....Jani Kutin je taprau kmet
je prevzel Križarjevo kmetijo v Čadrgu gor bogu za ledžema
in dela sir in take monade
Renata je pa s Ponikev nad Šentviško Goro
Kosoblejka: :)
rejs? nism vejdla
Nameless: ja, ja...
je poročen in z ženo sta prevzela kmetijo...imasta tut mihnega sina
Kosoblejka: Starga tatu karajne meni je ta ful fajna
kulsku
Nameless: http://www.pri-krizarju.si/kmetija.html
Kosoblejka: zanimivo
bo trejba še kej napisat od njih :)
Nameless: ja, vsekakor
no, ampak...ti predlagam, da greš enkrat na koncert od bakaline
ka je cel šou...
26.08.2011 - koncert Bakalina - Oglarski praznik - Idrijske krnice - ob 21-ih
19.04.2011 - koncert Bakalina - Dnevi slovenske knjige - Ljubljana - Mestni trg - ob 18-ih
v Ljubljani bosta
:)
Kosoblejka: OOOOO
JAAAAAAAAAAAA
grem!
greš z mano?

Pustovanje na ptuju

Včasih moraš sam vprašat prave ljudi, če so za akcijo... in tokrat so bili! :)

Med smejanjem že miljavžnti glasbeni želji, namenjeni Marinki (super babici, ljubeči mami, dobri sestri ipd.) smo se pripeljale na Ptuj. U bistvu sem hotela sam oment Marinko, k mora bit res carska oseba. Ostalo bdo povedale kar fotke... ne da se mi opisovat. Je bilo mrzlo, ma fajn. :P

 

Ker je bila na Ptuju gužva in reeeees mrzlo, smo se odpravile še v Maribor. Še vedno se sprašujem, kje je tisti slavni Lent... sem pa spoznala neustrašno gos ob Dravi. Carka!

Dogodivščino sta opisali tudi Potepinka in borracha čebulača.

La France 2011 IV

Vsaka lejpa stvar se enkrat konča, tudi Matejevo gostoljublje. Tako naju sončnega popoldneva vlak popeljal severno od Rennesa, v St. Malo.

St. Malo je zelo znan po veliki razliki med plimo in oseko, kjer ta razlika znaša nekje med 12 in 16 metrov razlike v višini morske gladine. Mesto se torej lahko nahaja na 0 ali na 16m nadmorske višine. Hehehe. Kako to dejansko izgleda? Zanimivo. FUL zanimivo. Ko se sprehajaš po pasaži ob morju moraš enkrat zelo paziti kje hodiš, da te ne zalijejo visoki valovi, ki butajo čez zid. Že čez nekaj ur pa moraš svoje oči namatrat, da sploh vidijo kam dalečdaleč naprej po peščeni obali se je umaknilo morje.

Če so stvari, ki jih mora človek dožiteti sam, je to gotovo ena izmed takih reči. Ne da se zares opisat. Meni je med plimo in butanjem valov prišla ta pesem: Une valse à mille temps.

Časa za raziskovanje St. Maloja in okolice sem imela kar precej, saj se je šmrkanje in nenajboljše počutje moje sopotnice razvilo v slabo počutje, vrtoglavico ipd. Prisilni počitek, zdravila, čajčki in podobno so bili nujni za Kopačko. Sama pa sem se bacilom v hotelski sobi izogibala z dolgimi sprehodi proti mestu in okolici.

Da ne bom preveč vzhičena in raznežena, vam pokažem še fotke:

Pred lokalom na obzidju mesta so namesto ponudbe, raje zapisali kdaj bo plima in oseka - dva zelo pomembna podatka, ko si v teh koncih sveta. :D

 Mali in Veliki Bé v času oseke... to je, ko ne izgledata kot otoka.

 Veliki Bé (z druge strani) ob času plime - no morje se je že nižalo, ampak za prikaz situacije bo dovolj.

Drgač je pa St. Malo res leeeeejp:

ob plaži

 v intra murrosu

 obala ob oseki... ali kje vse je morje ob plimi... :D

Zadnji dan počitnic sva si privoščili še izlet do Mt. St. Michela (tudi ta link)... Gre za otok (ob plimi, drugače niti ni otok). Najprej so na njem zgradili cerkvico (kako slovensko hehe), nato še samostan... Pod samostanom pa je zrasla tudi vas z zanimivimi hiškami in zelo ozkimi ulicami (prostora na tej skali sredi morja ni bilo ravno na pretek). 

Vreme nama tokrat ni bilo pretirano naklonjeno:

razgled je izgledal nekako tako:

 križni hodnik v samostanu je.... 

 tako sem si predstavljala, da so menihi v samostanu preživeli največ časa:

 Pod samostanom pa so bile take lepe hiške... to je nekako drugi štuk hiše, čeprav ne izgleda (bi morala fotkat še z druge strani)

Zvečer sva si privoščili še steklenico tradicionalne pijače tega konca sveta cidra (poi.šči Francosko izvedbo). Naslednji dan pa sva se na železniški postaji poslovili. kopačka je odšla nazaj v svoj novi študijski doma v Poitiersu, sama pa sem se najprej odpeljala v Pariz (varnostnik na postaji me je dejansko vprašal, če tam živim...emmm :)) in nato domou... ne bom razlagala, da je imelo letalo zamudo in vse ostale pritekline na letališču. :)

Tako. Francoska pustolovščina letošnjega leta se je zaključila. Če bi na kratko povedala kaj sem si najbolj zapomnila, bi rekla: iskanje hotela sredi noči v Nantesu, večeri v Rennesu in doooolgi sprehodi po obali v St. Maloju. :D

La France 2011 III

Kje sem že ostala? Pri dolgočasni pripovedi o nič kaj zanimivem Nantesu. Brez posebnih anekdot. Eh, dragi moji, nisem bila v Maroku, da bi poročala o posebnih dogodivščinah. :)

Če nadaljujem s pripovedjo.

Torej simpatična in postavna fanta, sta naju čakala ravno na vrhu tekočih stopnic železniške postaje v Rennesu, ki so edine vodile s perona. En velik in svetlolas, drugi manjši in temnolas. Prvega sva iskali, saj naj bi bil bolj opazen, zaradi velikosti in blond lasi. Seveda lasje niso bili blond in sva bili kar malce zmedeni, a bila sta prava kombinacija. Zato sem nekoliko obotavljajoče vprašala: "A iščevo vaju?"

To je bil tisti del dogodivščine, ki ga morda moram posebej razložiti in se je morda začel že lani aprila, kar sem omenjala v prvem delu zgodbe. No, v bistvu se je začelo v nekem nepomemben pogovoru, kjer sva z Zaztogodboskorajnepomembnoosebo ugotavljala, da se znanci nahajajo na približno istem koncu Francije. Znanec (za potrebe te zgodbe mu bomo rekli Matej) te Zatozgodboskorajnepomembneosebe je seveda prav to leto študiral prav v Rennesu - enem izmed krajev, za katero sva s Kopačko rekli, da bi jih obiskali. Zato tudi zelo neprimerno vprašanje, ki ga postaviš svojemu najbel prijaznemu gostitelju naslednjih dveh dni. Ampak razumljivo. Kaj ni?

Odgovor na ne prav navadno vprašanje je bil en velik nasmeh in "JA." Džentelmana kot sta bila sta nama skoraj uspela ugrabiti nahrbtnike. No ne ravno ugrabiti, ampak prijazno nositi. Po dogodivščinah na metroju in nakupovalnem središču, sva se vsaka z eno polno roko in ključi stanovanja, znašli v lokalu, kjer med drugim strežejo tudi kebab. S krompirčkom... Emmmm. Ja, čudni so ti francozi.

Ker gre z amajhen lokal, sta si lahko zaposlena vzela čas za dve prijazni dekleti, ki jih v tričetrt primerih nista razumeli (to je povprečje... sama sem razumela malo manj, Kopačka se je že adaptirala na francosko govoreče okolje in je razumela nekoliko več). Zapletli smo se v zabaven pogovor in čas je kar prehitro minil. Gostitelja sta naju že čakala v stanovanju s plani za večer.

Ko prideš v goste h štajercu se dveh stvari očitno res ne moreš bat - da bo dolgčas ali da bo zmanjkalo pive. :) Vselitvena žurka v starem delu mesta, na kateri smo med smehom razlagali, da sva Matejevi prijateljici, ki ga poznava nekaj ur, med tem ko sva klepetala z narodno zelo raznoliko druščino. Lušno.

Naslednji dan pa sva med sledenjem puščic brez težav prišli do Turističnih informacij, kjer so nama postregli z zemljevidom. Na turističnem zemljevidu Rennesa je lepo označeno kako se po mestu sprehodiš tako, da pogledaš vse glavne znamenitosti. Me sva marsikaj sicer že videli med nočnim pohodom po mestu, toda sončna svetloba nikoli ne škodi, ane?

Dovolj teksta, dodajmo dogodivščini še nekaj fotografij.

Rennes je poleg zabavnih študentov poln tudi z takimi lepimi srednjeveškimi hišicami. Bolj zabavno jih je sicer gledat v živo - pritličje iz kamna, nato pa les les les. Celo če ga pogledamo s sobotne tržnice, ki je polna življenja, je stavar zelooooo zanimiva.

 Ta cerkev ima sicer tudi uradno ime. Toda v petek so nam jo je američan predstavil kot the piss church. Raje ne bi razlagala kako je bilo ime utemeljeno.

 Bretonski parlament:

 Park Thabor:

 La Revolution je stavba po kateri se lahko zelo dobro orentiraš, ko si v Rennesu.

Po večeru, kjer sva preizkušali perujsko kuhinjo. Perujsko no ja... je perujec pripravljal, čeprav ne ve ali se lahko zelenjavna rižota in suši štejeta za perujsko kuhinjo. Gotovo pa se pisco sour. Na žalost se s Pedrotom nisem uspela pogovorit v kechui ali ayamari, ampak kej si čmo, ko pa ni lih znal. :(

Naslednjega dne se je Renneska dogodivščina z vso štajersko gostoljubnostjo končala (se kar topim, ku de bi bla iz cukra ku pomislim na to celjsko prijaznost... ajajajaj!), ko sva pot nadaljevali v St. Malo.