nedelja, 5. oktober 2008

varoza

Ja, spet pišem o čebelah. Današnji obisk čebeljnjaka mi je dal misliti. Zakaj?

Se spomnite, ko sem pisala o Čebeljem filmu? vem, da sem povedala kar nekaj proti filmu, ampak eno stvar - glavno poanto filma so lepo zadeli. Naj se še tako trudimo, ljudje nikoli ne bomo mogli živeti brez čebel. Če ne bi bile te drobne male žuželke tako pridne bi ne bilo cvetlic, sadja... no, pa sej to veste, vam ni treba posebej razlagat...

Veste tudi to, da se o čebelji bolezni veliko govori že celo poletje, no govorilo se je nekaj časa, potem pa je država obljubila pomoč in stvari so potihnile. Čebele pač ne morejo tekmovati z našimi politiki, na žalost.
Zakaj na žalost? takoj bom pri tem...

No, za zanimiv potek nedeljskega dopoldneva je poskrbel tata, ki me je povabil na ogled čebel. Vem, da je sedaj že čas, ko bi morale počasi čebelice razmišljati o zimskem spanju. Nfrutrli (nahranili) so jih že v drugi polovici avgusta in septembra. To pomeni, da so jim v zameno za vsa ukraden med, čebelarji v pitalnike (en del panja, o tem morda kaj več tukaj ali v prihodnosti) natakali sladki nektar (beri dosti sladkorja zmešanega v vodi... govorimo o razstopini 1:1).

Futranje čebel vam lahko priporočim tudi če imate strah pred čebelami, saj je stika s čebelami zelo malo - ko so za zelo prikladno mrežico... edino kar ostaja je občutek, da jih vtapljaš, ampak sej jih ne v resnici... upam ...

Da se vrnemu k nedeljskemu dopoldnevu :P
Že na poti k čebeljnjaku sva srečala strica, ki nama (predvsem tati) je razlagal neke številke... 2000, 1800, 700... najprej sem pomislila, da je toliko čebel umrlo...ja, pogled je bilo zelo zaskrbljen, ampak tata je rekel, da gre za varoze.

Vem, da varoze niso prjatlce čebelam, da so to ene živali in da jih ne maramo. Ok, lažem, to sem vedela, seveda sem se izobrazila na mestu samem in dobila domače branje...

Ampak ne bom vam razlagala o tem kaj varoze so, več lahko preberete na tej strani. Ena slikca iz iste strani:

Lušna živalca kej praviste? :P
Če povem po pravici je lih tok lušna kot klop, le mičkeno manjša. Aja, to pomeni, da ni lušna.

Ko vidiš vse mrtve čebele pred čebeljnjakom, ki jih je že čisto nešteto. Ok, si rečete- čebelar ne zna pospravit okoli čebeljnjaka, ne? Na žalost ni tako. Počiščeno, skoraj pometeno je bilo pred tednom dni... zdaj pa ležijo trupla kot na bojnem polju.
Bliže pri vrtacih v panje opazim še črne pike... to so barabe dneva - varoze. BARABE! Ampak te so mrtve. to so le tiste, k so jih čebele počistile iz panja. In to so tiste, ki jih je zdravilo za čebele ubilo ali le omamilo... ampak...

morda bi bilo vseeno pametno na kratko razložiti, zakaj ne maramo varoz.
Ali so varoze pršice ali bolezen, se v različnih literaturah (Meglič, M: Varoza, resistenca in virusi) ne morejo predvsem izjasnit. Dejstvo pa je, da so vsega krive te živalce na zgornji sliki - še posebej v povezavi s kakšnim najlepšim virusom. Kot na primer najnovejšim - virus deformiranih kril. Na lastne oči sem videla mrtvo čebelo z enim samim krilom - no drugo je tudi bilo, ampak je bilo tako ... kot da bi se kdo z vžigalico igral okoli njega ...uglavnem ni prijetno na pogled.
V splošnem naj bi bile varoze take lepe mičkene pike, ki se pretihotapijo v panj na različne načine (zaradi slabe orientacije čebele, ki zaide v napačen panj, rojenja, roparskih napadov ipd.). V panju nato poiščejo celice z zalego - o tem sem že razlagala- in se zabubijo k bubi... Že takrat se začne njihovo krvosesko življenje - ja kri črpajo iz čebel, zato se te ne razvijajo prav :( če pa zraven tega prenašajo še kakšen virus... je zmaga povsem njihova. Svojo življensko nalogo opravljajo vdano in zagrizeno... vse življenje čebele (prisesane na hrbtno stran med krili ali na "boku"). Vmes pa bojda najdejo še čas za razmnoževanje.. BARABE! sam za jest in razmoževat se jim je...

In letos je teh stvari res dosti. Čebele se zdravijo že precej časa- avgust je bil dejansko začetek, ampak... prvo zdravilo ni bilo dovolj uspešno, so mi povedali, drugo - tisto od države je bilo kul, ampak... ampak ni bilo tako zelo dobro kot so govorili - pričakovana je bila 60% učinkovitost. In zdelo se je da je res - varoje so padale na dno čebelnjaka... po kakih 200 na dan. Po 6 tednih pa še vedno niso nehale, zato sta se tata in stric odločila za novo zdravilo, tako bolj močno ... zelo močno.

Sm že omenila, da sva strica srečala na poti? do, do čebeljnjaka sva se potem peljala še kakih 5min, maksimalno. Pogledala sva si najprej panje, nato pa še "amerikance" (nakladni panji uradno). In pri teh sva lahko bolj natančnp pogledala koliko varoj je zdravilo umorilo od kar je stric obrisal ploščo na katero padejo... preštela sva jih tudi 100... V POL URE se jih je nabralo toliko.

ZAKLJUČEK
Vsem priporočam naj si ogledajo Čebelji film, naj se prebijejo skozi vse možne narobe prikazane vedenjske pbrazce čebel...in si dobro zapomnijo bistvo filma. Ker mogoče se bo naš svet kmalu zelo spremenil...
in morda bo kmalu čas, da se zares zamislimo nad svojimi dejanji v zvezi z onesnaževanjem narave... nikoli se nisem smatrala za "zeleno" in nikoli se mi ni dalo ubadat s tem, ampak vedno bolj opažam, da bo treba začet... ker kot pravi star (slovenski pregovor) pregovor:

Vse se plača, vse se vrača.