sobota, 5. julij 2008

čebele tretjič

ali: pregledovanje panje ( premagovanje strahu)

Priznam, trenutno sem pod dozo :P ampak zadala sem si, da pred spanjem popijem en liter in pol vode, tako da imam čas, da vam kaj napišem o svoji dogodivšini pri pregledovanju panjev.

Nedeljskega jutra, ko prisežem, sem si želela le spanja, sem se na pobudo očeta odpravila proti čebelnjaku. Pregledala naj bi osem panjev. Sem že kdaj omenila da me je zelo zelo zelo strah čebel?

Predvsem je to doživljaj premagovanja strahu. Namreč - ko čebelar vzame iz panja sat na katerem je polno čebel je to zelo strašljivo za nekoga, ki se boji čebel :P

ZELO, verjemi.

Namreč videti sat poln čebel, če ti še nekdo reče: "Dej primi, de boš bulši vidla" je zelo strašljivo. Ampak počasi ta strah premaš, vsaj če si tako kot jaz govoriš, da moraš premagati strah, saj čebele strah čutijo. Ne vem če ga res, vendar jaz v to neizbežno verjamem. Sploh če se bojiš čebeljih pikov, bolj kot česarkoli v bližini :P

In premagala sem ga - strah mislim :) Pri pregledovanju drugega panja sem bila že mirna, no ne povsem, bila sem željna novega znanja in novih izkušenj, toda straha ni bilo, prisotna je bila le še radovednost.

Že pri prvem panju sem kljub premagovanju strahu iskala matico, ampak nisem je našla, pri drugem panju sem odkrila en kup trotov - to so moški, ki so uporabni za oplojevanje jačec in tle se konča (podobno kot v svteu ljudi - :P).

Potem pa sem zaslišala glas - kmalu po tem ko je bil sat potegnjen iz panja - "no, tuki jo poišči"

in res sem jo našla :) Prijela sem sat v roke in si ga pogledala od blizu in na sončni svetlobi - tam ga je namreč ful lepše videt. In dobila sem jo. Pri tem moram opozorit na razliko med kupljeno matico in naravno izvaljeno matico. Razlika je v tem, da je tista, ki jo kupiš in dobiš po pošti označena z florestenčno rumeno številko (gre za načrtno vzrejene matice, navadno Kranjske sivke, kako točno vzreja poteka pač ne vem- vprašaj strica Googla:P) in jo je resnično težko zgrešiti. Tista pa, ki sem jo iskala sama, je bila naravno izvaljena al kakorkoli je že pravi strokovni izraz, bistvo je v tem da ni imela florestenčno rumene pike na hrbtu in jo je bilo zato težje najti. Ful sm ponosna nase :P

Ampak nekoliko vitkejšo čebelo, ki jo v nekaterih primerih zelo težko opazi celo sam čebelar:) sem opazila. Waw. Res je daljša ali vitkejša kot je navadna čebela, predvsem ima temnejše kolobarje na zadku. Je pač kraljevska. Zato mora čebelar toliko bolj paziti, ko sat spravlja nazaj v panj. Pomembna ni samo lega sata, temveč tudi kako sat dajemo v panj. Ta mora biti položen v panj z veliko previdnostjo - če namreč pomečkamo matico (čebeljo kraljico) se nam ne piše dobra. Čebelja družina, ki v kratkem ne dobi novega vodstva, je obsojena na propad. Kaj se zgodi s še manj čebel pa smo v zadnjem času obveščeni celo prek uradnih medijev....

Kaj pa se zgodi, ko panj roji? Matica zaleže novo matico. No, nekaj matic, ki jih čebele hranijo s posebno hrano - matičnim mlečkom- ta je baje še posebej zdravilen. Kakšna je razlika med matico, trotom in navadno čebelo delavko je predvsem razlika v celici, v kateri se ličinka razvija - celice za trota so navadno širše, za matico daljše in nekoliko upognjene, za navadno čebelo pa navadne :) in hrani, ki jo dobi - troti se pustijo futrat in v zameno lepo lenarijo (sej pravim, da so vzporednice), matice pa dobijo matični mleček, kot najbolj gurmansko jed.

Ok, razložila sem razliko v ličinkah in kaj se zgodi ko panj roji? To pomeni, da so čebele vzredile novo matico, ki se bo izlegla v nekaj dneh. Zato stara matica zbere okrog sebe nekaj starih čebel in z njimi zapusti panj in si na drugem mestu ustanovi nov panj. Ostale čebele poskrbijo, da se v panju nabira hrana in da se nova matica izleže. Ta matica nato - bojda - počaka, da se izvali vsa zalega (ličinke), kar pomeni približno teden dni, ki jih je zaplodila stara matica, nato pa počasi izlega svoje ličinke (zaplodi jih trot, kot sem že omenila).

Kako izgledajo ličinke?

Da jih opazi tak laik kot sem jaz (ki sem po vrh vsega še slabovidna) je pravi mali čudež. Ampak to so bele pike, ki jih lahko ob pozornejšem opazovanju opazimo na dnu celic, ki so pripravljene za zalego.

Zalega? Ti zveni čudna beseda? Ja, sej morda je, ampak tako se preprosto reče bodočim čebelam. :) In kako izgleda sat z zalego?

Čebele so bolj pametne živali, kot bi si kdo mislil. Za matico velja, da jo v panju najdemo tako, da jo iščemo tam kjer je sonce - zjutraj proti vzhodu, zvečer proti zahodu. Poleg tega velja, da so nekateri sati namenjeni zgolj zbiranju cvetnega prahu in medu, medtem ko so drugi namenjeni pretežno za zalego.

In prav ti zadnji so zelo zanimivi. Gre namreč za nekakšen polkrog, ki ga čebele naredijo na satu. Na zgornjem delu polkroga se nabira hrana za zalego - pač, shramba namenjena hranjenju ličink, medtem ko večina sata v spodnjem polkrogu namenjena ličinkam. Zanimivo je, da jih matica plodi nekako od sredine proti zunanjosti. To se lepo vidi, ko vidiš celice, ki so že "zapakiran"( v njih so ličinke stare več kot teden dni, okrog njih pa se raztezajo vedno manjše ličinke, dokler ne vidiš zgolj belih pik (to so tiste ličinke, ki so stare šele nekaj dni).

Kot veste imajo čebele zelo "racionalno" urejeno življenje. Vsak dan v življenju čebele je enako pomemben in natančno odmerjen. Zato se tudi naloge, ki jih čebele opravljajo razlikujejo glede na starost - kako točno gre, se pač ne spomnim, najbrž gre nekako po sistemu: prezračevalke in čistilke, one, ki skrbijo za hrano, negovalke in končno nabiralke.

Zanimiva je tudi ta zgodbica o trotih. Na jesen, ko čebele ne potrebujejo več novih in novih generacij čebel, se zalega nekoliko zmanjša - čebele se namreč pripravijo, da prezimijo v panju. In takrat se znebijo vseh nepomembnih delov v panju. S tem mislim predvsem na trote - oplojevanje jajčec ni več potrebno in zato se tudi njihovo delanje gužve v panju in lenarjenje preprosto ni več tolerirano. Sledi: izgon iz panja. bogi mikeni trotki... pa tako lepo so se imeli - jedli in pili in nič delali....

Ja, pregledovanje panjev ali podrobneje satovja posameznih panjev je posebno doživetje, ki ga priporočam vsakemu - pa naj se čebel boji ali pa ne. Kranjske sivke so res lepe čebele in na dan, ko niso "sitne" jih je prav prijetno opazovat.

Priznam, jaz sem imela to srečo - ampak govorice se širijo, da so zjutraj bolj razpoložene, kot zvečer :P

Tako, spila sem liter in pol vode, in še malo. Še vedno nisem prepričana, da so vsi prišli domov zdravi in varni, ampak več kot sms-ja s prijetno vsebino pač ne morem pričakovati... :P
in telefonskega klica, ki mi razlaga, da oseba, za katero me skrbi ni z kličočim osebkom - ma ne me basat, drgač ga že ne bi klicala :P no, lahko noč

Trilogija o čebelah se je končala... če vas še kaj zanima... ko se zbudim, bom pripravljenja za odgovarjanje na vprašanja :P
Pejmo zdej, zdej je še jutro :P