In jst sm nwora n njih!
Začelo se je z odkrivanjem sadnih okusov. Kot patriotka še vedno najraje kupujem čaje 1001 cvet. Ni ga čez malino. Pred tem sem prisegala na okus marelica marakuja. Ne rečem, da drugi niso dobri, ampak... Tudi drugače menim, da so nam sadni čaji bližje. Ne vem točno zakaj, ampak... nekako so bolj "naši" od pravih čajev a še vedno manj "naši" od zeliščnih. Priprava sadnega čaja je enostavna - vodo prelijemo čez vrečko in pustimo v skodelici kakih 8minut. Čeprav nekako se nam ne da čakati tako dolgo... Kar pa mi je pri sadnih čajih najboljše je to,d a so dobri tudi hladni. No spet ne vsi...
Zeliščnih čajev sem se nekoliko otepala, ker mi okus planinskega čaja še vedno predstavlja...najbolj neokusni zbrozek, ki ga lahko dobiš. Ampak naključja so mi pokazala, da je poleg kamilice za tiste dni fajn imeti še kakšne druge zeliščne čaje: meto (le zakaj :)), bezgo (trenutno imam kar tri škatlice- zapuščina izseljevanja iz doma..).
Bezga je definitivno najboljša, ko gledamo z očmi Slovenca. Ampak meta tudi ni slaba...seveda narejena na berberski način. To pomeni, da v vodo stlačimo kar največ sveže mete. Čaj mora pač biti zelo gost ko ga natakamo v kozarce iz višine... ko dobim meto in povabim Marjeto, bo demonstrirala.
"Pravi" čaji so prišli v moje življenje kasneje...med pripravljanjem seminarske naloge, ko mi je sošolka ponudila Earl Grey... malo iz radovednosti, mal ker mi je bilo nerodno, sem rekla OK, poskusim. In ni bil slab. Zato sem si kupila prvo škatlico črnega čaja. Počasi sem se nehala smejati pripovedim o mleku v čaju in še sama začela prakticirat to zanimivo navado. Ko sem pila še izključno sadne čaje sem vedela le za prave čaje, kasneje pa sem ugotovila, da jih je precej različnih vrst...in to ne tistih...v podrobnosti, ampak takih ki se precej razlikujejo.Črni čaj seveda obstaja v različnih okusih, z različnimi mešanicami. Trenutno odkrivam tiste, ki imajo sadne priokuse.
Skupaj z spoznavanjem črnih čajev pa sem začela spoznavati tudi kulturo pitja čaja. Kot sem že rekla- mleko v čaju. Ampak tudi mleko ne gre v vsak čaj - in če poskusiš sadni čaj z mlekom, ga najbrž ne boš spila do konca. :P Tudi vrečke oz cedilca v skodelici ne moreš več pustiti kolikor časa se ti pač zljubi...
črni čaj pripravimo z vrelo vodo, v skodelici pustimo nekako med 3 in 5 minutami, odvisno kakšen učinek želimo. V 2, 3 minutah se sproščajo predvsem snovi, ki telo poživi, kasneje pa se začnejo sproščati snovi za pomiritev. Postrežemo pa s sladkorjem in mlekom ali limonom. Če pustimo vrečko več časa postane čaj grenak in no ja...ni več tok fin :) Baje obstajajo celo standardi kakšen okus naj bi imel čaj, ampak v detajle se ne bom spuščala.
Zeleni čaj je zame zaenkrat še nekoliko uganka. Predvsem sem prelena, da bi počakala, da se voda nekoliko ohladi preden pride v stik s čajem - baje pride bolj grenak. Vendar sem se ravno seznanila, da obstajajo trije načini za pripravo zelenega čaja. Vsak od spodnjih načinov drugače vpliva na tenin v čaju... izberite si seveda tistega, ki vam najbolj ustreza:
- čaj prelijemo z vrelo vodo in pustimo pri miru 5minut (ravno prav za pogovor o vremenu), takrat je okus najboljši, nato čaj odstranimo.
- Zavremo vodo in jo pustimo, da se ohladi na kakih 60°C potem pa prelijemo čez čaj in pustimo 3minute.
- vrelo vodo prelijemo čez čaj in jo takoj odlijemo, nato ponovno natočimo vodo in pustimo 2-3 minute.
Beli čaj je zelo malo poznan...vsaj meni je bil do... predkratkim. Zaenkrat sem zasledila, da ga prodajajo v dveh različnih embalažah. Bel čaj je prav tako pride iz rastline, ki ji rečemo camellia sinensis, tako kot tudi oolong, zeleni in črni čaj. Pri vsakem gre seveda za različno obdelavo listov. Pri belem čaju jih preprosto hitro posušijo. Zaradi listov, ki so praviloma "mlajši" naj bi imel bel čaj manj kofeina.
Pripravimo ga tako, da v 2dl vode, ki ni več vrela (80°C) damo 1 žlico in pol čaja. Načeloma pustimo v vodi 2-3minute, vendar nekateri pravijo tudi 10, da se razvije res prava aroma. Uporabimo ga lahko večkrat... vendar vsakič pustimo nekoliko dlje kot prejšnjič, da se aroma zares razvije. Dejansko je čaj bolj blagega okusa in je kar najbolj primeren za postopno navajanje na "prave čaje".
Rooibos najbrž že vsi poznate - vsaj po imenu tako kot jaz. Izhaja iz Afrike, saj naj bi v nekem afriškem jeziku pomenil "rdeči grm". Listi rooibosa navadno oksidirajo, če pa ne govorimo o zelenem rooibosu (podoben zelenemu čaju). Aja, pravijo mu tudi rdeči čaj.. ja to je to! Kako se ga pripravi si poglejte na vrečki...
Baje obstaja sicer tudi Rumeni čaj, vendar ga pri nas še nisem zasledila. Poleg tega pa imamo še najbrž mnoge druge vrste čajev...vsak ima namreč svojo delitev, toda... zares zanimivi so šele običaji okrog priprave čaja. Ker sem od blizu spoznala fenomen Maroških ceremonij, morda kej več o tem drugič.
