orientiranje v prostoru

vedno bolj, mi to ne gre... orientiranje v prostoru namreč. Ja, tako je :)

Po Brestu, kjer v celi ulici M* ni dobila vitrine s ceno in Marakeshu, kjer mi sploh ni blu jasnu od kod smo prišle...sem prišla v gozd prav blizu doma in se učila orientiranja zemljevida, ugibanja azimuta... ja, ugibanja- mi ni šlo preveč dobro. Ko sem mimo točke A prišla na točko B, sem sredi gozda začela ugotavljati kje sem...naekrat ugotovim, da se nahajam pred točko A... torej UGIBANJE :)

diploma 2.

No, tuki imste za poskušino, ker ste tako navijali za narečje ;) sploh se ne morem ustavit, ker je tak preprosto in tako fajn. Morda bi morala diplomsko res napisat kar v našem narečju. ;)
ampak...zveni zanimivo, ane?

"U diplomski nalogi bom pisla o metodi QCA. Gre za metodo komparativne analize podatkov, kjer primerjamo manjše število podatku na majhnm štvili kejsu. Kr bom za kejs uzjla posameznika, bom mejla n nek način drgačne in specifične podatke. Drgačn je nčin zbirnja podatku, k se ponvadi primjra enote n mezo ozjroma makro nivoji, kar pomejni de gre za združenja alpa kar cejle države. Čeprou se nvadnu enoto uporablja u družboslovji (še najbel je izpostavlna politologija), bi dejansku lohk uporablli metodo tudi u narvoslovno-tehničnih znanostih, sej gre u vliki mjri z standardizirn in ponovljiv postopk, tku ku pr statistiki.

Kvalitativna komparativna analiza pa gre po srejdni pwti. Po eni strani ne pravi, da raziskovalec gleda na podatke povsem objektivno, temveč zagovarja tako imenovani pogovor/dialog s podatki, po drugi strani pa moramo vsako spremembo od začetne tabele s surovimi podatki beležiti, da drugim raziskovalcem, ki bi naše delo želeli preveriti, omogočimo ponovljivost."

Tura 09

Po vsem pregovarjanju sem se končno lotila tudi Ture. Res je, da imaš časa kolikor si ga vzameš. Ampak, kot poje Smolar: Časa ni, časa ni ...

Ko sem dobila prve (in s tem tudi večino) članke vrnjene - lektorica je bila najpridnejša (HVALA ŠE ENKRAT). Sem se dejansko posvetila vsebini člankov. In v večini primerov si želim, da si ljudje, ki nimajo pojma, kako se ureja Wordove (!) dokumente tega ne bi nikoli lotili, ampak bi namesto tega odprli TextPad.
Ko se stvari, ki tako jasno pašejo v tabelo (pa čeprav je ta brez obrob), lotijo s tabulatorji... in se naslednje vrstice veselo lotijo s presledki ...

ostane človek brez komentarja.
Razen tega: drugič prosim uporabire TextPad:)

wps, pa že ni več ...

Odkar imam Ubuntu se mi dogajajo same zabavne stvari. Prva in zelo pomembna stvar, ki se mi je zgodila je bila že to, da kar naenkrat nisem imela več imela Oken, s katerimi sem živela od vsega začetka spoznavanja z računalnikom. To je pomenilo tudi, da nisem več mogla uporabiti tudi SPSSja, s katerim se več al manj ukvarjam vsak dan (ok, če ne delam pa teden).

Večraj pa smo s sošolko skuhale še eno :) in zato trenutno nimam Openofficev :) ta vikend bo torej še jako zabaven... potrebno bo torej še malo brskanja po internetu v upanju, da končno dobimo PRAVA navodila za inštalacijo, vsa dosedanja so so bila namreč... no poskusi dela po njih so bili neuspešni :).

Ma sej pravijo:

The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.

diploma

sm o tem že kej pisala? Nekaj mi da slutiti, de ja.

Prejšn tjdn, me je moja (nekaku neuradna) mentorca spodbudla h temu, de zčnm pist draft - v smislu kreativnga pisnja. Kar pomejni, de nej bi se usjdla z računalni in zčnla pist od teme. Glede n tu, de de sm že ene par stvri prbrala.

Rčjenu mi j blu, de nej se n skjrm kku pišm, magari po naše. Kolkr se mi zdi stvar zanimiva in prvlačna, sam... tega ji pač rejs n mwrm nrjest. Kej pravste? pist u (pokvarjni) vipauščini je izi, ma brt kej tazga, je za mrskwoga k je iz naših kwoncu tjčnu in tješku, kej šele z nekwoga k nima stvri u uhi...
po drugi strni sm se pa tudi jst že tok pokvarla in o stvrejh k se tičjo faksa skwor n znam pist po naše. in zdej sm u precepi.

Kej mi predlagste? slovenščino al narečje?

dosti vsega

nikoli si nisem mislila, de bi hotela dejansko nekoga udarit zaradi njegovega/njenega obnašanja. In čeprav vem, da je to narobe in skregano tako z mojim življenskim nazorom kot z zravo pametjo (taki si od vseh najmanj zaslužijo, da bi jih nekdo udaril), si predstavljam kako fajn bi se počutla, če bi to v resnici naredila.
Ampak res si ne zasluži tega. Probleme bom pa itak reševala na drugačen način... kdaj in kako se moram še pozanimat (preselitve so enkrat junija piše->kumi čakm) ;), ampak bo, neč bat :D

svoboda

Se spomnite vseh tistih butastih ideoloških sanj američanov o svobodni državi? Ste se jim tudi vi kdaj režali, ker so v to zares verjeli? Hkrati pa ste verjeli, da se v eno taki majhni državici, človek sicer komaj obrne, vendar je gotovo bolj svoboden od njih?

Those who would give up essential liberty to purchase a little temporary safety deserve neither liberty nor safety.
- Benjamin Franklin

Zgornja misel mi je padla na pamet, takoj, ko sem začela brati ta članek. Ja, po novem ima država vso legitimno pravico pregledat kaj počnejo njeni prebivalci na internet, predtem pa že v telefoniji (česar do sedaj - na mojo srečo nisem vedela).

A še koga na tem svetu moti in se mu/ji hkrati zdi zelo strašljivo, da lahko kdorkoli v nedojemljivo hitrem času pride do podatka kaj ste po internetu brskali v torek ob 14.03? Ja - s trajnim shranjevanjem se začne tudi pojavljanje podatkov na internetu - pa čeprav prek varnih povezav.

Nimam česa skrivat. Res ne. Internet uporabljam v večini za čekiranje e-pošte, blogov, pisanje bloga in občasno iskanje člankov za fax... ampak pismo - zakaj že bi lahko en butast policaj (oprosti A*, te izzvzamem) lahko kadarkoli prišel do podatkov komu sem kdaj poslala kakšen mail?

Ta novica v povezavi s petkovim predavanjem... ja, razmišljam zakaj študiram kar študiram - če bi si izbrala študij, ki ne bi vključeval računalnika, bi bila najbrž v manjši meri tehnofob.

lenoba lena

Ta vikend sem se namenila narediti določene stvari za katere med tednom nimam časa, ampak namesto tega me je prijela neizprosna želja po igranju Enke, poležavanju pod kovtrom in buljenjem v TV ekran, brez da bi zares dojemala kaj mi kaže.

Kljub malce pekočem občutku slabe vesti, lohk povem da PAŠE!

strah

nekako leto nazaj je bilo... in do sedaj sem že nekako pozabila zakaj me spreletavajo taki občutki kot me. Ampak ko ta človek odpre usta... vem, da bo iz njih priletela kakšna izjava več zaradi katere se bom bala približat tipkovnici...
in ja, tudi danes ni razočaral. Čeprou ga spoštujm, sam še bel ga sovražim...ja, k vej stvari, nje, k jih govori naprej...

gozdovi

Dns sm se podila po mjeji. -je blu prou super, čeprou na cajte utrujajoče. Iskanje majnih oranžno-belih prizem namreč.

Ampak, v dobri družbi in kar lušni progi, predvsem pa ne preuč napornm tempi - vse pohvale moji skupini :) super je blu.

Še komu drugmu predlagm, de se poda na pot, kjer večinoma ne hodiš po poti, ampak včasih rineš kar po melišču direktno navzgor. Ja, vse srne smo splašli :$ wps

5moskih.com

Včeraj smo si šle predstavo v Ajdovščini pogledat in lahko rečem,d a sem iz dvorane odšla z mešanimi občutki.

Lahko rečem, da mi je biu uvod... kar nejki. Priznam, tematika mi ni všeč, ma tudi drgači - kar neki, nič v kontekstu. Pa tudi drugače ne morem rečt, da sem kdaj razumela smisel za humor (če temu pač tako rečemo) Rada Muleja.

Naslednji oz prvi govornik je bil Matjaž Tribušon. Priznam, da moje psihofizično stanje ni bilo najboljše, ampak cel čas njegovega monologa sem razmišljala sam eno: Kdaj bo konec. Tip je prišel na oder in začel drdrat svoje besedilo. Sej ga razumem, da je stvar povedal že skoraj 400 (oz še kej večkrat), ampak... ne, brez ampak.

Matjaž Javšnik je bil mnogo bolj prepričljiv in simpatičen, pa sej od njega to že skoraj pričakujemo, kej nje? ;) Sebastijan Cavazza je itak še zmjri fajnu sprejet. Glede na svojo levo in desno sosedo. Ok, bom še sama priznala, od vseh zgleda najboljše - kljub kasko zavarovanju (porčnemu prstanu). Mimogrede je bla to ena boljših for v predstavi :D

Lado Bizovičar je bil meni osebno najbolj prepričljiv glede nastopa namreč - stvar ni izgledala kot drdranje napiflanega besedila, po drugi strani pa je tudi nekoliko logično, saj se najbrž tudi njegov govor v celoti ni ohranil od začetka... tak je moj občutek vsaj. Rotvajler Piki :D

Jurij Zrnec. Ta tip je bil meni vedno antipatičen - tak pol sam sebe in svoje slave se mi je zdel. Errare humanum est, pravijo. Ja, od vseh nastopajočih se je namreč še najbel potrudu in vsaj do neke mere prilagodil svoj monolog publiki. "Vas zjebe" Je bil gotovo najbolj simpatičen uvod...pač poskus izgovorjave našega prelepega narečja - kako se človeku ne bi zadopadu :D

Predstava je bila v splošnem kar nejki. Ne morem vam rečt al je to v pozitivnem al v negativnem smislu - ne morem se odločit. Po eni strani so bli govori povezani, po drugi spet ne toliko. Predvsem sem pričakovala kaj več na račun ženske neumnosti, ne pa zgolj samo moško centriranost na njihove (boljše delujoče spodnje) možgane. Ampak mal smo se pa le nasmejali, kej ne?