petek, 27. februar 2009

zadnja predavanja... sploh?

Pred kakšnim tednom sem se trudila napisat prispevek o vtisu prvih predavanj. Predavanja v tem semestru namreč delim s komunikologi v ponedeljek, s DIjevci v torek, s analitskimi sociologi v sredo in popoldne spet z DI, četrtek je namenjen spet DIju in moji ljubi statistiki, v petek pa obramboslovci.

Če prevedem na raven enga nepoznavalca FDVja. V pondeljek hodim na obisk v vrtec študentov, v torek se družim z računalniki in normalnimi ljudmi (pač, DI je edini normalen na FDV), sreda je... ker je post se vzdržim komentarja. Četrtek bo še zanimiv (zaradi izvajalca in snovi ter predvidevanja nesledenja predavanjem- matematika je pač zelo težka). Petek. Hmmm kej naj rečem o obramboslovcih? Najbrž bi bilo najbel pravično rečt, da podirajo predsodke o politologih - dejansku so namreč kul. In še na informatiko se kar dobru spoznajo.

Drugi teden predavanj je stvar še potrdil.

ponedeljek, 16. februar 2009

tipkovnica

Ta del ste gotovo že slišali. Slovenci si v kratkem lahko obetamo novo tipkovnico. Novico sem pred dnevi izvedela tukaj, potem pa se je seveda pojavila tudi na SloTechu, kjer je debata kar burna.

Na začetku me je stvar spomnila na Roza tipkovnico o kateri sem že pisala (na koncu prispevka). Zdej pa bolj ko berem debato na SloTechu bolj se mi dozdeva, da gre le še za eno stvar več, ki nas Slovence kjub vsemu zelo teži in to je dejstvo, da ne maramo sprememb. Spremenili so namreč postavitev nekaterih znakov (kar lahko vidite s spodnje slikce, ki je objavljena na SloTechu v novici).


Najprej se je to pokazalo z prihodom Viste. In ja- mnogi mi bodo ugovarjali, da je vista itak zanič al kaj jst vem kej. Ne vem. To poslušam koneckoncev tudi o Ubuntuju, ki ga trenutno rabim (in mi še vedno lepo in zvesto služi). Kasneje ugotoviš, da ti solijo pamet o stvareh, ki jih ne uporabljajo - in o takih stvareh znamo zmeraj največ povedati.

Druga problem so prevodi glavnih tipk. Med debato, se predlagajo mnogo boljše rešitve prevodov. Ampak ne bom vam solila pameti.

Je pa še nekoliko tehničnejši :) vidik, na katerega še nisem zares našla odgovora. Nalepke na tipkovnici so lahko take ali drugačne, važno je kako to sprejme računalnik, natančneje gre (najbrž) za OS.

Gotovo zelo pozdravljam idejo poslovenjanja tipkovnice. Gotovo pa bi bilo treba še nekoliko premisliti o vsem skupaj. Stvar dejansko izgleda, kot da so za predlog porabili dve urci in nič več. Namreč če že spreminjamo postavitev znakov na nji - v redu - ampak naredimo to res kvalitetno. Tako kot pri vsaki stvari se vprašajmo kdo v največji meri potrebuje raučunalnike in katere znake najpogosteje uporabljamo.

Zakaj bi konec koncev sploh morali ostati pri QWERTZ/Y tipkovnici, če se je že zdavnaj pokazalo, da je popolnoma neprimerna za angleški, kaj šele za slovenski jezik.. Snovalci nove postavitve se bi lahko nekoliko zgledovali po gospodu Dvoraku (gospod je namreč dosti časa posvetil analizam za najboljšo razporeditev znaov na tipkovnici) in spravili na svet eno res dobro postavitev znakov na tipkovnici, ki bi bila prilagojena slovenskemu jeziku. V vsakem primeru se bomo morali navadit na novo postavitev. Naj se vsi, vključno s tajnicami, navajamo na nekaj dobrega (hkrati pa morda še v javnem sektorju preskočimo na odprtokodno programovje, kjer je to pač mogoče) :D

nedelja, 15. februar 2009

Predin

Če odštejemo "Gate na glavo", ki na meni mmg niso pustile nekega hudega vtisa, sem se s Predinom začela spoznavat kakšno leto nazaj. Prijateljica mi je potisnila v roke "All purpose lover" in tako sem ga prvič slišala pet v angleščini in kar me je še blj presenetilo - v francoščini. Ta del me je zares presentil, ampak ok. Jezik pa tudi ni bil edino presenečenje. Že sam stil ni bil lih tisti kot je v zgoraj omenjeni pesmi. Zato sem tudi preposlušala cel CD. Takrat sem bila namreč že čist preveč navdušena nad šansoni, da bi poslušala kakšno tako sranje. Stil je bil na čase torej šansonski (še posej un francoski del- na žalost ga še vedno ne razumem najbolj :().

Pred dvema tednoma sem čist zmečkana sedela za računalnikom,zaradi kar precej napornega vikenda, z nekoliko zabrisanim spominom na "Maribor je nor" (lušna pesmca), ki sem ga poslušala v zgodnjih jutranjih urah. Na TV pa kar naenkrat reklama za koncert - ja gremo ne? In tako je padla odločitev. Ampak lej ga zlomka, ker je šlo v bistvu za tri koncerte. Tako sva obe s prijateljico gledale to virtualno zloženko:Takoj sva se strinjali, da rok koncert odpade. Ampak - kateri pa zdej? Swing al Etno. Vsak je imel svoje prednosti. Najbolj sva se nagibali na Swing varianto, ampak.. datum. Ja datum je nekako nakazoval na sluzavost in vse kar ta sluzavost vključuje. Ampak, ok, bomo gledale v strop al nekam... swing it is! :)

Ko sem stvar že prespala in k se ne tresem in izžarevam energijo na vsakem koraku lahko povem kratko oceno. Prvi del koncerta je bil... no ni mi bil nekako najbolj prepričljiv, če izzvzamemo Igorja Bezgeta in sploh Gipy Swing Band (poslušej pesem). Zaradi stolov prav pod odrom (skoraj malo preveč pod...), sem lahko videla vse vključno z mimiko. Ampak v primeru tega tipa... svaka mu čast. Kku mu je sploh uspelu premikat prste tku hitru... waw. Car!

Drugi del koncerta pa je bil zanimiv tudi iz ostalih stališč. Predstavila sta se Duo Mar Django. Take ruske pesmi bi lahko poslušala vsak večer, celo leto. V živo seveda ;). Nekaj pesmi, ki so jih zapeli skupaj načeloma bolj poznam iz fr, ampak nič hudega :D Res škoda, da niso skupaj zapeli tudi Un mille morceaux, ampak nej jim bo.

Bolj ko se je večer približeval koncu, bolj smo se v vzdušje vživeli vsi- tako oni na odru, kot mi v dorani. Skupaj smo zapeli par pesmi, pa še bis... in ura je bila kar več kot deset... WAW!

Domov sem prišla popolnoma navdušena nad še enim možakarjem s sivimi lasmi, k pač zna. (isto je bilo že pri Mlakarju, no podobno). Spraševala sem se, kako bi se teleportirala v ajdovščino v ponedeljek, na koncert Vite Mavrič, ki mi je tako grdo spolzela skozi prste s svojo boleznijo prejšnji vikend. :( No, še vedno mi seveda ostane Jurček v četrtek. Kumi čakm!

torek, 10. februar 2009

forwardi

kok zlu souražim une butaste maile, k nej bi te razveselili, al kej jst vem kašna je njihova funkcija... vse une diaprojekcije in filmčke, k majo mucke in kužke in otročke... nagi otroci niso pornografija?? dejte no, ne vidim kej točno nej bi blu tuki tok lušnega?!?

Unu obdobje, ku sm pošilla forwarde usem u imeniki so že zdavnej minili. To j blu rejs unu zgudne odkrivnje intrneta in negove uporabnosti. Pwo sm jih z vsjelm pogljdla in jih shranla, počasi pa mi še do filnja diska ni blo več. Zmjri bel brišem vse tiste nove neprbrane maile, k pridjo v roki dsjetih minut od iste osjbe in nimjo labele oz jih osumim z to skupino.

Ampak včasih paše... priznam... in včasih zares še kšn tak mail dejansko wprm. Sam tu so tisti, k dobim enga po enga, od osebe, k vem de drgači n pošila smti ukuli. Učasih pa se to zaupanje u nektjre ldi preprostu izkaže z izrablnu. Nikoli nejsm znikala, da vrjamem v Boga, sam, ku mi kdu pwšle mail v smislu "ker je to mail verske narave boš trikrat premislila prej kot ga boš poslala naprej"... Ja res... pred tem stavkom sm mwrde dejansku rzmišlla al bi ga poslala... sam takega srajna pač n pošilm lih ...
(čustveno) izsiljevanje? big velkom. NOT!

nedelja, 8. februar 2009

Sončna ura

Vem, sram me je lahko, da sem dejansko preposlušala CD šele dva tedna po tem ko sem ga kupila. Ampak sem ga pa zato tokrat toliko bolj zares poslušala.
Na začetku sem se res zbala, da sem slabo zbrala, ampak ta vikend, po dolgih urah (prepotrebnega) spanja, sem po začudenju naredila vse kar sem si zadala za ta vikend. Razen ... ja... -RAZEN koncerta Vite Mavrič, ampak kej si čmo če je pa zbolela. :(

Uglavnem včeraj, medtem ko sem sedela na mizi in z očmi sledila tekstu v priloženi knjižici, medtem ko je Ježkova glasba prjetno vela iz cd predvajalnika, sem zaslišala tudi pesem s tem naslovom. In nekako me je spomnila na ... nekoga, ki me je spet spomnil kok butastu se je pritoževat nad dano situacijo ... in ker najbrž pesmi ne poznate, vam prilagam besedilo.

SONČNA URA

Sončna ura dobro ve,
šteti temnih ur ne sme,
kaj zato, če temno
danes je vse nebo,
jutri zlato sonce bo.

Delaj kakor te uči:
Štej le svetle sončne dni.
Če ti je kdaj hudo,
kar pozabi na to,
saj bo jutri spet lepo.

Kaj bi cmiha, se cmeril,
kaj bi točil solze,
če kaj narobe gre.

Sončna ura te uči,
štej le svetle sončne dni.
Če ti je kdaj hudo,
kar pozabi na to,
saj bo jutri spet lepo.

sreda, 4. februar 2009

Smrt in boj za življenje

Na vsakem koraku je lahko srečamo. Da vzame nas, ali koga, ki nam je blizu. Dobro je bit pripravljen nanjo, ampak spet je ne čakat za vsakim vogalom.

Nisem mnenja, da je smrt (vedno) nekaj slabega. U bistvu ne. Ker verjamem v nebesa pač...

Ena duša se sedaj z vsemi močmi bori za življenje. Vse, ki verjamejo v moč molitve zato zelo pozivam, da jo priporočijo Njemu.

Na koncu se bo zgodilo točno to kar je najboljše...za vse, do takrat pa...

torek, 3. februar 2009

Smeh

Že štir dni se več al manj sam smejem. Res je zanimivo, da se nekateri ljudje pojavijo v tvojem življenju v točno določenem obdobju in te obrnejo, te nasmejejo, da se kar ne moreš nehat smejat. Ena oseba še posjbi. Ampak anonimnost pač mora bit ;)

Za vse biše škofijce pa še par izjav od našga (bivšega) latinca. Sm lih dobila majl, pa res ne morem držat zase... grwozna sm. Kdu je vse tu prepisavu nimam pojma. Nastajalu pa je baje v šolskem letu 2006/7:
  • L: Mislim, da ti ne bi škodilo delat poprave. Če se učimo iz napak, mislim da se imaš iz česa učiti
  • L: Toliko sem iskal noter po testu, da bi vam dal kšno točko. Tolko sem brskal po tistem gnoju, da sm skori dubu ptičjo gripo.
  • L: V vrtcu so otroci iskreni. Sem ji reku da hujšam, pa so rekli: »Ja gaspud ma ni videt.« Pa sm reku: »Kako da ne, vsak dan sem hujši.«
  • L: Torej, vpišemo Niko ...
    Vrtuc: Ma ne profesor, ni Nika kriva nič
    L: Brez skrbi Rok, tudi tebe bom vpisal!!
  • Mučo je sprašan in reče neki narobe:
    L: Ja seveda je to res. Ampak to je po najnovejši latinski slovnici, ki še ni izšla.
  • L: Bejži h zdravniku in nej ti da potrdilo da ne moreš biti tiho.
  • L: Ti si prevajal po vrsti!! In to povem kot trditev, ne kot sum.
  • L: Zdej vam ne grozim, ampak vzemite to kot grožnjo.
  • L: Ima kdo še kakšno željo? Se počutim ku vila
  • L: Vidiš, kako so latinci delali pomanjševalnice. Ana bi bila Aniola. Mojca bi bila Mojca Pokrajculja.
  • L: Tako je prevajal 1 dijak: »Jelen je sedel na drevesu. V kljunu je držal košček sira. Mimo je prišla lisica in rekla: Oh, kako lepo perje imaš!«
  • L: Se ne razburjam!! Ker se ne smem. Sem tik pred infarktom.
  • Hugo je prašan: Do, dare, dos...
    L: Ne, DOS je operacijski sistem
  • L pregleduje nalogo: Kdo ima prevod napisan? Sej vem da mu je nerodno, ampak naj se vseeno javi.
  • L: Samo jopo dam dol pa ratam zmaj.
  • L: Kdo manjka? Red, disciplina, reditelji, še kdo?
  • L: Zdej k beremo lepe reči, damo damam prednost. Ko bojo kakšni pokoli, bodo pa fantje brali. Sej Blaž prov žalostno gleda, ampak kaj češ Blaž, ko pa nisi punčka.
  • L: Poglej Andreja ku je priden: je pršu v prvo klop in se ukvarja z latinščino. To je tako gvišno ku sem jst na luni.
  • L: A bi se umirili? Zdej sem že vse vice povedu.
    (smrk.)
"Snov je zaščitena kot kulturna dediščina powžkove skupine (c)2006 ker pa smo proti piratsvu, je kopiranje dovoljeno."

nedelja, 1. februar 2009

ko se začne vsem flešat

ko (skoraj) ne spiš dveh noči (in plus)
ko S* ne zmore dokončat stavka, ker se ne more nehat režat (iz vedno njej in nam neznanega razloga) in ni tako kot ponavadi vse točno popredalčkano
ko se animatorji Želimlje derejo namesto da bi peli
ko slaviš praznik ravnoporočenega para
ko začne ponoči snežiti
ko ne moreš narest spodobnega plana, ker obstaja le eno pravilo: neč ni gvišnu
ko se ne nasmehneš več, ko slišiš "u izi" ampak ga upoštevaš
ko se gremo in-door kepanje
ko se noben zares več ne more kontrolirat
ko smo vsi veseli, da se je vse izteklo po najlepšem možnem scenariju
ko je najtežje delo ki ga opravljaš kljub prenašanju klopi in miz še vedno držanje odprtih oči
ko zbudiš nekoga, ki po celi neprespani noči ravno drži skupaj oči kakšno uro s himno "duhovnih vaj
ko poimenuješ pripravo in izpeljavo poroke v duhovne vaje za animatorje si seveda določiš tudi himno
ko te salama, sir, piškoti in drugi biskviti sploh ne ganejo in je vse kar si zaželiš goveja juhca
ko kljub vsej utrujenosti nočeš domov, da bi se soočil z drugo realnostjo
ko že žnjtič "zapoješ"(beri prekričiš) pesem, ki je "dns rejs še nismo nikoli zapeli"

ŽIVELE RAZLIKE, uglavnem :D