četrtek, 27. november 2008

Kako depresivna je megla?

Ja, zunaj je megla, ampak ne bom zares pisala o depresiji. Zadnje dva sni sta bila zame polna smeha... še posebej današnji večer se mi zdi.
- - - -- - - - -- - - - - -- - - - -- - - - -- - - - - - - -- - - - -
Začelo se je včeraj s predavanjem v Kiberpipi oziroma je šlo za predavanje z naslovom Internetni novinar. Bilo je zanimivo, ampak nekako me je prijateljica zmamila v učilnico...slišala sem le besedico "Pajek" Ok... za vse, ki ne vedo, gre za program za analizo socialnih omrežij... za vse ki ne vedo kaj je to: to je en program. :D
Dva geeka (da ne bom o imenih), ki sta spraševala čisto legitimna vprašanja kako kaj narediti v tem programu... AMPAK (vedno je ampak), odgovoriti sva znali s "to je bilo v oni nalogi, ane?" in "ne, tega se še nismo učili". No, sej neki sva znali dejasnko pomagat, da naju ubranim... ampak že takrat smo se kar presmejali in nazabavali :D
- - - -- - - - -- - - - - -- - - - -- - - - -- - - - - - - -- - - - -
Danes se je začelo med Diplomskim seminarjem.

S sošolkama pridemo v računalnico- cela ena sošolka je bila v njej.
"waw"
še med tem ko se je slišalo začudenje je dotična sošolka že odgovarjala "Jap"
- - - -- - - - -- - - - - -- - - - -- - - - -- - - - - - - -- - - - -
No med, lažem, diplomskega seminarja je bilo že konec. Profesorca je že povedala kar je imela za povedat - me pa nismo imele vprašanj. "Ok, s temi formalnimi (ton glasu je bi lahko določal tudi pridevnik dolgočasnimi op. p.) stvarmi , dejmo it na kakšne bolj zanimive teme. Kako se vam zdi ime družboslovna informatika. Meni se zdi da res ne zajema tega kar študirate..." se kdo čudi, da nam je profesorica všeč?
- - - -- - - - -- - - - - -- - - - -- - - - -- - - - - - - -- - - - -
Zvečer pa - na pijači s kolegico (s francoščine): "ta francoska izgovorjava...pa ti tku dobru govoriš un r"
"eh, ma ne"
"ma ja, jst sm se te vzela prou za zgljd"
"ma ne... tu si morš uzet B*...won obvlada"
"ma ne... won je že preuč, n bom nikoli tku dobru govorila ku won..."
pogovor se je sicer nadaljeval, ampak ni relevanten za pripoved

pridemo v razred in začnemo - beremo dialog (govorimo seveda o mučenju poštenih francoskih besed in našega jezika)... mislim, da smo potrebovali vsaj 10 minut. Potem pa se B* (učitelj) oglasi. "Bom še enkrat prebral oba dialoga"

:O

nista pasali dve minuti, dialoga prebrana, ko sem se obrnila k prejšnji sogovornici in ..... smeh. .. morda, je res predobr... bomo za začetek vzeli malo laži cilj :D
----------- - - - -- - - -- - - -- - ---- - -- - - - - -- - - - - - --
če ti zgoraj prebrano ni bilo smešno, ker nisi bil/a udeleženi - kar čisto razumem, si poglej še ta link... ta ideja bi ti morala zvabiti nasmešek na obraz....
alpa si čudn/a :P

nedelja, 23. november 2008

zima

Medtem ko opazujem snežinke, ki v temi plešejo po zraku se spomnim, da takih zim še vedno nisem najbolj vajena. Vsaka, še tako tanka bela prevleka po pokrajini v domači dolini je bil vedno neizmeren vir veselja...in včasih tudi zaskrbljenosti če je bila pospremljena s pravo močno burjo(zaradi prometa, ne zaradi drugih zimskih radosti).

Zunaj že kar prijetno zebe in spet je čas za zimski šal...tisti topel, ki bi ga človek z veseljem nosil vedno - tudi pod streho...ker je tako zelo mehek in topel.. in ja, ni opran s Pervolom :P. Spominja pa na vse tiste uskane trenutke, ko preprosto nisem bila zmožna odložiti pletilk niti za trenutek. In tudi ko je bil šal že zdajvnaj dovolj dolg, sem še kar naprej pletla in pletla... nikoli se mi ni zdel dovolj dolg. Šele ko je zmanjkalo vse volne sem se nekako sprijaznila z dolžino oziroma s tem da bom morala odložiti pletilke .


Morda bi lahko bila naslednja investicija kapa, ampak nekako si ne zaupam dovolj... bom raje pogledala ponudbo v prosti prodaji ;) Nekako sem si zamislila prikupen klobuček, ampak dobiti res prikupen klobuček v temno zeleni barvi- da se poda k šalu seveda ;). Težko ga je najti... Strica Gugla sem povprašala kaj ve o tem, ampak izkazalo se je (ponovno) da tudi ta stric še ne ve vsega. Na kratko pustil me je na cedilu.

na primer ta mi je všeč...ampak v napačni barvi (vir)

Ampak zunaj vse bolj pritiska mraz. In sneg tudi pada... gotovo nekje sneži, tukaj še ne... tako opazujem ples snežink le v svoji glavi. Tukaj jih očitno še ne bo. :(
Gotovo si bodo za svoj prvi prihod v tokratnji zimi raje izbrale dan med tednom, da jih ne bomo mogli z veseljem opazovati v njihovem migetanju po nočnem nebu, ampak bomo za njih vedeli z vsakim korakom, ko bo plundra ponovno prodrla v čevlje ali pa nas bo ničakj romantično stuširal avtobus.

Ampak to so zame še vedno preveč oddaljene slike zime. Zame zima še vedno tiči v mešanju toplega in mrzlega zraka, ki se preganja po Vipavski dolini. Po milimetrih snežne oddeje, ki se je otroško veseli staro in mlado. In seveda po našem mrazu, ki se zagrize globoko pod oblačila, kjer je volnen pulover enak kopalkam :) ja, to bo zame zima, najbrž za vedno.

Kakšne so pa tvoje predstave o najmrzlejšem letnem času...

sreda, 19. november 2008

tišina

Ko govorim o tišini, lahko govorim le o zelo glasni tišini, tiho tišino sem doživela enkrat v življenju. trajala je par dni. O njej nimam kaj povedati, le to da je dobro dela.

Glasna tišina pomeni zaprta usta, ampak glasne misli. Tiste misli, ko ugotavljaš kako se spopasti s problemom- ko se misli kar naenkrat same od sebe spopadajo z eksistencialnimi problemi. ali pa z željami, za katere si nočemo priznati da jih imamo.
Navadno se mi to zgodi ob reakcijah drugih - ko se le-ta razlikuje od pričakovane. Seveda so odzivi nekaterih ljudi pomembnejši od drugih. In včasih se zamisliš... če ti nekdo nekaj reče ... In tako sem se spet zamislila... zagnala paniko v svoji glavi in ... prekinila tišino. Ta misel mi je res všeč in paše v ta kointekst, sam ne spomnim se kdo točno je avtor:

Človeku govor ni bil dan, da bi razkril svoje misli,
ampak da bi prikril, da jih nima.

sobota, 15. november 2008

Planinci in gorništvo

Najberž ste, ali pa morda tudi niste zasledili, da so se na Planinski zvezi Slovenije (PZS) odločili PREPOVEDATI izraza gornik in gorništvo. Po informacijah, ki sem jih dobila od tistih, ki so organizaciji malo bliže, so se baje mnenja kar hudo kresala. In verjamem zakaj. Po mojem mnenju je šlo s strani PZSja za eno samo in veliko pretiravanje. Sej ne rečem - poenotite izrazoslovje. Po več kot 100 letih kar obstaja zveza oz prej društvo je res čudno da se še niso dogovorili za en sam, ampak govoriti o prepovedi je vseeno preveč, se vam ne zdi? Razumem, da priporočimo izraz planinstvo (če se že ta preferira), ampak prepoved?

No besede gor ali dol. Ravno danes je bil na Igu zbor Mladinskih odsekov (MO). Par let sem poslušala o tem kako duhamorno je, kako dolgo je ... ampak nima veze. Hotela sem povedati, da sem med zborom ugotavljala, kako lahko nekatere planince precej zlahka spoznaš. Ne da bi hotela komu dati nalepko na čelo, ampak res velja, da smo vedno bolj uniformirani. Po obleki. Hlače, ki imajo fliko čez koleno, eno majico s kratkimi rokavi, in čeznjo še jakno - navadno piše na njej "windstopper" ali "planinsko društo to-pa-to".

Če še nekaj o vsebini:
  • potekale so tri okrogle mize: orientacija, prenova programa za najmlajše - Mladi planinec in Ciciban planinec, ter razpis. Vse tri so bile kar konstruktivne, v nasprotju s tem kar sem poslušala prejšnja leta (kaj -NAJ BI SE dogajalo) predlogi so bili večinoma konstruktivni, kritike in pohvale seveda tudi.
  • kosilo je bilo boljše kot lani - klobasa z zeljem pač zame ni neka izbira- obojemu rečem ne!
  • Podelilo se je prva priznanja Mladinskim voditeljem - program za vključevanje srednješolce v PD (Planinska društva) je stekla dve leti nazaj in sedaj se že kažejo prvi sadovi. Moram priznat, da je tako ideja kot izvedba zelo dobra in lahko MK kar pohvalimo :)
  • dolžnosti sta bila razrešena tako predsednica MK, kot upravni odbor - dvoletni mandat se je pač končal. Govori in pohvale sedaj že bivšemu vodstvu so se kar vrstile. Sodelovanje je bilo baje boljše, dejanski rezultati se pa seveda kažejo tudi pri drugih stvareh - spletna stran se je v celoti prenovila, pa tudi drugače e nastala celostna podoba in kar je za nas obiskovalce zbora najvažnejše - zbor je postal znosen (že dve leti zapored na njem namreč ni bilo tako dolgočasno, da bi postalo že samo podpiranje glave z roko preveč težavno...)
  • tako se je poslovila predsednica Vanja Kovač, poslovil se je Bojan Rotovnik ipd... ampak Mladinska komisija je tako dobila novega predsednika Uroša Kuzmana in seveda tudi nov upravni odbor.
Ja tako o tem... Ob vožnji nazaj proti domu se je v avtu razvnela debata zakaj je vedno manj mladih dovolj resnih, da bi prevzeli kakšno funkcijo (beri odgovornost za karkoli). In ja, mislim, da je to nagradno vprašanje. Pa s tem ne mislim le v planinskih sferah tak občutek imam ne glede na področje (ok, morda glasba in nogomet ostaneta izvzeta :P).

Sedaj se mi zdi, kot da tarnam kot stari ljudje, ampak res ne razumem. Sej ne rečem da sem sama od nekdaj rada sprejemala zadolžitve- ne nisem, vedno sem se pustila prosit za stvari, ampak ko sem enkrat rekla ja, sem to tudi naredila. Sedaj pa se mi včasih zdi, da ti rečejo "ja sej bom" samo zato da jim daš mir in da se lahko že enkrat nehajo sekirat s tem.
Upam, da nimajo vsi takih izkušenj.

sreda, 12. november 2008

francoska tišina

Glede na rezultate ankete, vidim, da bi radi slišali o tišini in francoščini, pardon brali.
Bom raje kar o zadnji, naslednjič pa še o tišini.

Franoščina...
Če od mene kdo pričakuje, da bom izjavila kakšno v smislu: Francoščina je tako lep jezik, najbolj zapeljivo zveni... ROFL! najbel sexi je ...NOT!
Za tečaj sem se dejansko odločila na podlagi zadnjih dveh počitnikovanj - Bretanija in Maroko, kjer je bilo znanje francoščine - predvsem v drugem primeru zelo... nujno. Situacij, ko se je M pogovarjala v francoščini in sem le včasih razumela kakšno besedo kot je sloven, tre žoli, travaj... ampak tudi če veš pomen teh besed, brez konteksta ne gre ravno...no ja, je tečno in nevarno.

Zakaj je nevarno? Ko prijateljica (v francoščini) napoti k tebi nadlegovalca, češ da je zanjo premlad... grrrr in ko se ne moreš pogovarjat z nekim človekom, ki zgleda kar najbolj simpatičen, ker ne znaš francosko (no, sej ne rečem, sva se gledala in si marsikej povedala tako, ampak to ni lih to)... ja to je bilo zame čisto preveč in obljubila sem si tečaj.

Ko sem spet prišla na domača tla sem se sicer nekoliko obotavljala, ampak ne! trma je naredila svoje zato sem šla do pisarne ŠOLTA in se prijavila na tečaj. Po pravici povedano je bilo vse skupaj zelo nepremišljeno - dejansko nisem programa tečaja niti pogledala ampak le slepo zaupala, kot bi bi šolt edini pri katerem bi se lahko učila jezika.

Mislim, da je bilo točno en teden po vpisu in vplačilu, ko bi se tečaj moral začeti... seveda sem bila že najbolj navdušena in z veseljem (ter strahom) pričakovala ta dogodek in tako sem na vznemerljivi torek dobila sms, da se tečaji začnejo naslednji teden. Hmmmm, grrrr, naš predavatelj Boris mi je postal še manj všeč... (ja, seveda je vsega kriv, tisti k uči), potem sem naslednji torek spet dobila sms, da stvar odpade, sem bila že kar najbolj penasta! Nakar se je tisti, drugi četrtek stvar končno začela.

In sedaj redno in vestno opravljam domače naloge, se pačim (ampak ne pred ogledalom) , ugotavljam zakaj se v literaturi pojavljajo prednosti e-učenja in jih tudi sama prakticiram. Prvo domačo nalogo, sem namreč naredila točno prek programa za hipno sporočanje, ko sva se s prijateljico kvazi pogovarjali v francoščini...da se mi lažje smeje, nič drugega :P

Seveda smo najjača tečajniška skupina - če ima kdo pomisleke naj jih zadrži zase ;) - in se res super raumemo, zafrkavamo in smo najbolj resni vse v enem. In to je tisto kar naredi učenje jezika zares...motivirano :P

In ker res najbolj pridno sodelujem, bom kmalu lahko razmišljala, da diplomske naloge ne napišem v slovenščini, ampak kar v francoščini ... NOT! Ampak je lepo klamfat tistih par besed ki jih znamo skupaj. Tako se v vsakem drugem stavku čisto po naključju znajde pes..le zakaj? očitno je res priročen - lahko ga gledamo, lahko je, lahko ga imamo, lahko govorimo o njem, ... in še par ostalih glagolov s psom :) le živimo raje v hiši in ne v psu :)
Ma ne sej se hecam, ni tako- znamo tudi mačko. :D Znamo že kar precej besed- sej veste vsak dan se naučiš kej novega :P No mal več ku sam eno stvar.

Vglavnem iz tega sem se naučila, da včasih ni dobro preverjat vseh podrobnosti, ker je tudi notranji čut kar fajn in nas lohk pripelje do prou fajnih stvari.

torek, 11. november 2008

uporabniška izkušnja, drugi dan

Sicer sem mislila napisat refleksijo o novem operacijskem sistemu šele ko se bom že bolj znajdla...ampak, srce mi ne pusti, no v bistvu so to prsti... :)

Ko sem s že najbolj navdušila nad svojo "novo igračko" - v meniju sem namreč odkrila "Tipkovne bližnice" in kar naenkrat sem sedela pred raunalnikom kot otrok, ki dva tedna ni smel uporabljat računalnika. Ja, rada imam bližnjice na tipkovnici, ker mi omogočajo hitrejše delo za računalnikom. W* sem imela že nekoliko naštudirane in je šlo kar v redu, ampak nekaterih bližnic nikoli nisem uspela ugotovit.. tukaj pa ne samo, da obstaja sezam bližnjic, tudi spreminjam jih lahko - vse! WAW! :)

Ampak, bližnjic pač ne rabim samo v operacijskem sistemu na sploh, zato odprem še Pisarno, da si v Word Processorju naredim makroje - kot sem bila tega vajena v MS Wordu... hm... ne rečem, makroje je prav enostavno posnet, ampak tuki se moje odobravanje konča. Makroji se znajdejo nekje daleč in globoko v menijih...po zelo dolgem klikanju sem uspela ugotovit, kako jih bi teoretično spravila na orodno vrstico...ampak to me res ne zanima.. Hočem jih na tipkovnici. Če jih nimam se počutim čisto zgubljena!

Pa še drugi razlog je, zakaj mi OO niso najbolj prirasli k srcu ob prvem resnejšem srečanju. Kombinacija tipk Alt+Shift za ozačevanje ne deluje...tako sem nalogo za katero bi v pogramovju ki sem ga vajena porabila 6 minut, sem tukaj porabila eno uro. Pa da ne omenam tabel... joj...kopiranje v tabele... joj...

No pa sej upam, da se bodo moji problemi rešili in je to zgolj posledica neznanja uporabe in druge logike delovanja. Res ne bi rada prestopila nazaj na W*, saj mi je Ubuntu že prirasel k srcu in si že po dnevu uporabe ne predstavljam življenja brez določenih stvari, OO pa je zame popolnoma drugo poglavje. Ampak sej pravim, to je najbrž samo stvar nepoznavanja. Se mi pa zdi, da je vseeno precej bolj okoren ta pisarniški paket.Ubuntu pa ostaja carski :)

nedelja, 9. november 2008

kako sem začela uporabljati Ubuntu

Želja po uporabi operacijskega sistema, ki se ne začne na Win* je bil prisoten že dolgo časa, ampak poguma nisem zbrala do... danes.

In seveda ni šlo tako gladko kot bi človek želel. :)

"Nov" internet - torej neomejen dostop do interneta me je opogumil, da sem si celo prenesla Ubuntuja na računalnik in zapekla CD. Potem pa so prišla varnostna opozorila prijateljev in prijateljic- naj pazim pri nalaganju, da ne povozim dosedanjega operacijskega sistema... česar si pač nisem želela, ker še nisem dobila ustreznih programov, ki bi nadomestili nekatere NUJNE programe, ki jih v Windows okolju uporabljam skorjda dnevno, na primer SPSS in hkrati je to edini program, ki še ni dobil nadomestila. To je bil tudi glavni razlog zakaj Ubuntuja ne uporabljam že kakšno leto... no, to in skrita jeza na profesorja, ki mi je dal 7ko čeprav sem znala in je velik zagovornik odprtokodnih stvari, grrrrr, ne maramo ga! :P... ampak tega mu res ni treba povedat :P

Torej, akcija se je začela danes. Najprej z obiskom nekoga, ki ga kar se tiče linuxa ipd. spoštujem, ker pač zna... in jst ne :P Ne bom o slabi vesti kako ga izkoriščam, da mi rihta računalnik prav vsakič, ko pride na obisk... nič čudnega torej, da ne mara na obisk...sej ga razumem, kej si čem.

Seveda je vedu, da imam CD, ni pa vedel da na njem piše "baraba Ubuntu", ker je bil v trenutku pisanja na CD izpostavljen problem prometne nesreče - Ubuntu povozi Windows. In prijazen kot je mi je najprej poskusil urediti internet na Live varianti, ko je to šlo se je začelo veselje z inštaliranjem.

Ne morem verjeti! Stvar je res tako hitra kot pravijo. Pa ne pravim tega kar tako. Spomnim se tistih zagnanih dni, ko me je brat posadil pred računalnik željno novega znanja - nalaganja operacijskega sistema. Spomnim se tudi istega dne, kakšnih 6 ur kasneje, ko sem vsa izmučena še vedno nalagala stvari... nič več navdušena... ampak razumela sem brata in njegovo navdušenjem, ko sem se javila za to nalogo :P
Torej med nalaganjem se nismo uspeli niti dobro pogovoriti v smislu "kako smo" ko je bila stvarca že gor. Offici so itak notr, mozilla tudi, Pidgin tudi... manjka sicer še nekaj programov, ampak s tem se bomo ukvarjali pozneje.

Začel se je bojda bolj kompleksen del ... nekaj z bootanjem.(za razlago glej ta link, alpa raj tega)... priznam, nisem razumela... sem pa razumela ko ni šlo vse tako kot bi moralo iti... :)
sej pravim čel žur.

No, na kratko izid večera:
  • Windowsi ne delajo, pač se ne zaženejo (še)
  • D* se je sekiru zarad tega, pa mi je oblubu, da do srede, ko sva zmenjena za nadaljne srečanje ne bo mislu na to -> moja slaba vest je ja na višku! Čist ga izkoriščam...
  • izjemoma sem popustila in nisem težila zarad preklinjanja... (glej zgornjo točko)
  • počasi se spoznavam z Ubuntujem...default namizje mi je tok ušeč, da bi si še plakat nardila ven iz tega...ampak za kakšna resnejša in poglobljena spoznavanja bo potrebno še počakati.
Crknjena sem in se počasi odpravljam spat, ampak z velikim navdušenjem...Ubuntu mi namreč za nekaj dni ne uide :) cimri pa je program končno izstisnil tisto kar bi mogel- po treh iritiranja. Ampak tudi njej še vedno ne gre tako gladko, če se sploh lahko tako izrazimo... :)

Torej...Ubuntuja imam... uporabljat ga moram, ker drugega ni in kar mi trenutno kar ugaja, saj sem se prisiljena spoznavati z njim ...problem bo le, ko ... Ana a bojo problemi? :P

uglavnem fajn se mejte, če se ne oglasim, veste zakaj ne...dobila sem novo igračo, skoraj bi lahko rekla nov računalnik, ki nobene stvari ne razume tako kot prejšnji...:D:D:D

imam Ubuntuja! imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!Imam Ubuntuja!imam Ubuntuja!
-----------------------------------------------
Drugi dan

Zbudila sem se v čarobno jutro, polno pričakovanj. Na mizi me je čakalo darilo...In za kratek čas sem bila spet navdušen uporabnik rčunalnika in ne tista, ki uporablja kot nujno zlo.

Ampak le za trenutek - internet ni delal, stavr se mi je zaštekala... in :) nism vedela kaj narediti - seveda magična kombinacija Ctrl+Alt+Del ne pomaga...no pa smo spet tam - počutim se kot povprečna ženska za računalnikom. Ko kaj ne gre tako kot bi moralo... odsede od mize, v upanju, da si bo računalnik že s to gesto premislil...seveda ne zaleže in zato kot osel strmim v monitor s pogledom pa-kaj-mi-jeblo-tega-treba in zakaj-pa-ne-delaš-lupček-? ko tudi ta mantra ne pomaga se nekako spravim h klikanju...u spodnje okno se odziva, opozorila pa kar ne morem nikamor s poti sprvit. Kaj sem klikala mi res ni jasno...do "odkleni" sem še razumela, potem pa... kar naenkrat je net začel delat....

Ko bom velika bom imela pa tako namizje :P alpa vsaj podobno :)

sobota, 8. november 2008

vikend

Ko za vikend ostanem v Ljubljani je navadno zato, ker imam precej dela... in ker doma ni šanse, da bi kej nardila na tem področju...

Ampak zadnje čase imam dela PREveč in kar ne vem kje naj začnem. Zato se dan začne s poležavanjem (kar definitivno ni v moji navadi), nadaljuje z daljšim zajtrkom, branjem knjige, urejanjem frizure, branjem knjige, pomivanjem posode, čajčkanjem (in to mora bit mirno in zelo počasno), potem pa se spravim za računalnik...

računalnik je mesto za delo, ampak kaj ko obstaja revež ki rabi internet, zato mu ga kot prijazno dekle odstopim...nujno ga rabi... vmes si še cimra ogleduje tutoriale za njeno domačo nalogo. Ponovno se vsedem za računalnik, ampak ker se ne morem kar takoj spravit delat pregledam še rss feede za vse fajne bloge :( nič novega- "Pa zakaj folk nič ne objavlja?!!!"... Ufa, en nov komentar imam..pogledam :) se posmejem :)

Pa še e-pošta... :) eden od unih forwardov, ki so mi všeč čeprav sem jih že videla - Kako je lahko vsak drek šef. :D Počasi mi zmankuje idej za zabušavanje...obisk wca pa je že tako prepogost in brez veze :P nič, treba bo zavihat rokave in začet delat... ampak, zdej se mi že res ne splača, časa imam še pol ure, nato pa bo že čas za kosilo...zato pišem blog...

ima še kdo kakšno zabavno idejo kako naj se držim enega redkih študenstkih pravil, ki sem si jih uspela zapomniti -sej sm pač le uboga študentska para-

Ne prelagaj na jutri kar lahko storiš pojutrišnjem!

In odsrfala sem domov (na Facebook...)

četrtek, 6. november 2008

"F"

Že za vikend me je presenetila, negativno seveda, ena taka stvar, ki nočeš da te preseneti. Nisem se namreč mogla prijaviti v Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani (DiKUL po domače).

In to je bil zame velik šok. Še vedno sem vso literaturo za fax iskala prek medmrežja in potem so se mi vrata kar naenkrat zaprla... in niso bili prazniki, ker tudi včeraj še stvar ni delala!

Danes sem se končno opogumila in poslala mail z vprašanjem "Kaj je zdaj to, da kar ne dela?!" Nazaj sem dobila prijazen odgovor kje se je najverjetneje zataknilo.

Neverjetno, stvar je bila dejansko uporabna in ponujala pravo rešitev- podaljšanje članstva v fakultetni knjižnici. Zakaj ga letos niso avtomatsko podaljšali tudi meni ni povsem jasno... Torej če se ne uspete prijavit v DiKUL (ali katerokoli zbirko podatkov) prek oddaljenega dostopa, preverite datum poteka članstva v Moji knjižnici...
Stvar se hitro uredi - knjižničar je pritisnil tipko "F" in zdej že nazaj brskam za prepotrebno literaturo :)

Sprašujem se le - zakaj ravno "F"...

sreda, 5. november 2008

Kupim tono časa, po čimugodnejši ceni

Ja, sto ljudi sto čudi pravijo. Tudi čas različno dojemamo. Eni ga imajo preveč, eni premalo, eni pa ravno prav.

Včeraj sem na predstavitvi pohajanja po Madagaskarju, ki so ga organizirala Pota, ponovno ugotovila, da nekatere stvari ne grejo lahko iz glave. Itak - v glavo se mi je pripodil Maroko. Pa ne spet zaradi unih obrabljenih tem o drugačni kulturi, o moških, kuhinji alpa čem podobnem ampak... o prevozih in o času.

Zdi se mi, da kadarkoli potujemo v druge (kvazi nerazvite države) vsi pridemo nazaj in rečemo...pa tam teče čas tako počasi... ena res glavnih stvari! Kako nas stvar fascinira. Kako prerojeni se vrnemo iz takih potovanj.

Kako hitro po prihodu v tako deželo se navadimo njihovega ritma življenja. Kako hitro ugotovimo da je naša miselnost rana ura, zlata ura čisto mimo pameti. Kako je spanje v vročih deželah do zgodnjega popoldneva nekaj povsem običajnega. Celo tega se navadiš, da je lažje dobiti odprto trgovino s hrano ob 4h zjutraj kot pa ob 10h. :)

Včeraj sem tako spet slišala tisto dobro staro frazo: Časa še pa še. Morda je tako v vseh državah, ki se začnejo na M :) Ja, v Maroku je bilo časa več - ne vem al ker sva bili tam kot turistki, ali je pač na splošno tako. Mislim da bo drugo...saj smo še hodile prehitro.. brez heca.

Pa še ene take zabavne stvari sem se spomnila, medtem ko so nam kazali slike terenca zakopanega v blatu... čist druga asociacija - top shop na avtobusu. Ja tisti top shop, ki ga vidimo po televiziji.. v Maroku ga imajo najbolj priročno kar na avtobusu. V živo.
Kake oči so bile ko so prvič prišli na avtobus na neki postaji... :D

Tukaj čas dojemamo drugače. Kdaj sonce zaide ni pomembno, važno da je ura 13.36 in da bi morala biti v tem trenutku na treh krajih hkrati, ali pa vsaj delat ene tri stvari - bit na sestanku, brat za fax, delat, delat za fax... Dela je preveč, težko ga razporediš v tistih nekaj ur ki jih imaš na razpolago. Potem pa se vedno dobi nekdo, ki ti poruši že tako krhke načrte. In kaj dobim na račun polurne zamude? Niti oprosti ne!

Le pogled, ki mi govori... pa kej se razburjaš... ja lahko je večnim študentom, ki raje še ponavljajo 4. letnik in nato absolventa, pa podaljšanega absolventa... ne rečem, da jim nism fouš, ampak če rečem, da NIMAM DOSTI ČASA...pa sej kej pa je pol ure zamude in kako težko je poklicat in rečt, ti oprosti mal bom zamudu... ampak ne...

In nato že skori zamudim na eno redkih stvari, ki so mi trenutno všeč in se ne tičejo statistike ali metodologije (beri: faxa in dela). Skozi okno dež, na cesti pa neskončno nadležna gužva...In si rečeš.. ok, spet bom mokra...po 10m ugotovim, da imam na kavbojkah blato za ene 5x5cm... ampak ni časa da bi se preoblekla... Ampak zamudila pa nisem...vsaj ne začetka :)

Seveda pridem iz Rožne vsa zadihana, ampak nekako dobre volje... pa spet hitim naprej - v Tabor na predstavitev Madagaskarja... in čudežni tokokrog misli se zaključi.

Mislim, da bom dala oglas na Bolho: Kupim tono časa, po čimugodnejši ceni. :)

torek, 4. november 2008

ko sem pijana

Ko sem pijana rada pišem blog.

Zakaj?
Ker si tako pridobim čas med pitjem prepotrebne vode, ki jo pijem preden grem spat...
fajn pride prav, poskusite

drgač pa so očitno zdej popularne ameriške volitve ali kdo bo krojil usodo sveta?

Dobro vprašanje. Bolše vprašanje je zakaj mi voda danes nekako ne gre... spila sem liter vode, špancem povedala, da naj se me ne dotikajo, saj morda nosijo garje (un Portugalc je namreč več al manj z njimi). Vprašanje na to zakaj mi ne gre - pitje vode namreč še vedno ne vem... ampak prvič v življenje mi dejansko dela slabo... vodka je pa najbolj zanič kar človek lohk pije, čeprou meša z CC (CocaColo). Še zmjri zanič, ne poskusit!

Res je bedno, ko si pijan in so drugi pijani se ti kar tako smejijo v obraz. Prenesla sem že, da se mi nekdo k ga ne poznam reži v fris, kljub temu, da mu to povem, da mi je čusno in neprijetno, ampak to mu ni bil noben razlog, da bi se ustavil... in to me še vedno teži... vedno se spomnim na un butast fris, k se mi kdo smeje... ne morem si pomagat... in tipa sm u bistvu kar najbel nadrla...

ampak sedaj moram potihem tipkat, k je cimra šla spat...

v meni se pa dogaja...ceu žur vam rečem... spoznavam nove stvari...nove ljudi... splača se bit pijan ;)

ponedeljek, 3. november 2008

internet v študentskem domu

Pogovor v sprejemni pisarni v Rožni dolini:
M: Koliko stane internet v Ak?
R: 2,5€
M:Aha, potem pa bi vas prosila za geslo.
R že printa obrazec in da v podpis: tukaj je uporabniško ime in geslo, ki ga boste potrebovali za namestitev in uporabo. Na tem naslovu pa se nahajajo navodila. (http://prijava ...)
M: Kako pa naj grem pogledat navodila za namestitev interneta, če ga nimam interneta..
R: Ja, samo kabl utaknete v računalnik in vam bo odprlo stran z navodili.
M dvomeče pogleda: Ampak rekli so mi, da to ne gre tako... Kaj pa v tem primeru?
R: Potem se pa obrnete na administratorja.
M: Ja kdo pa je administrator v našem domu?
R: Ja ne vem, tega podatka pa nimamo. Mal povprašejte po bloku...

Mislim, da pogovor sam ne rabi dosti komentarja...

Ob priliki pa napišem še pravila za uporabo... vmes si pa poglejte mal stran, ki jo tudi upravlja ARNES, tako kot internet v študentskih domovih. Poslanstvo te strani pa je osveščanje otrok in mladih o nevarnostih na internetu: Safe.si

Od tu naprej citiram dokument, ki sem ga morala podpisat...
"Za nedopustno uporabo omrežja Študentskih domov (ARNES) se šteje:
  1. omogočanje dostopa do omrežja tretjim osebam,
  2. poskus pridobitve in uporabe dostopa, ki je bil dodeljen drugemu uporabniku,
  3. oglaševanje po elekrotnski pošti in pošiljanje verižnih pisem,
  4. uporaba dostopa do omrežja za pridobitniške dejavnosti,
  5. namerno motenje in onemogočanje dela drugih uporabnikov omrežja,
  6. uničevanje in sprejemanje podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov,
  7. kršenje tajnosti ali objava podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov,
  8. objava in pošiljanje podatkov, ki kršijo avtorske pravice,
  9. ustvarjanje, pošiljanje ali objavljanje podatkov z žaljivo ali pornografsko vsebino,
  10. posredovanjelažnih ali zavajajočih osebnih podatkov servisom na omrežju, ki take podatke zahtevajo pri uporabi,
  11. uporaba servisov, ki niso namenjeni javni uporabi,
  12. uporaba programov in postopkov, katerih namen ali posledica je krnjenje integritete in stabilnega delovanja računalnika, računalniškega sistema ali omrežja.
Skrbnik omrežja in ponudnik dostopa (ARNES) si pridržujeta pravco do ustreznih ukrepov na omrežju Študentskih domov v Ljubljani, če presodita, da so bila kršena pravila dopustne uporabe tega omrežja. Med ukrepe spada tudi onemogočanje dostopa iz. odvzem pravice dostopa do omrežja."

No, ne da se mi prepisat prou usega. Ampak zanimivo je dejstvo, da mi ponudnik interneta hkrati nalaga pogoje uporabe, ki globoko posegajo v osebno uporabo (npr. 3 in v neki meri 4- se pravi dejansko ne bi smela uporabljat mailov povezanih s službo?). Pa da se ne ustavim pri 11. točki, ki mi preprečuje uporabo e-maila... no, vsaj upam, da moj inbox ni javno dostopen, da ne omenjam ostalih miljaužnt stvari do katerih dostopam na internetu prek gesla (blog, spletni referat, facebook ipd), sej ne da to zavzema 90% vse uporabe interneta...

Po drugi strani pa mi ta isti ponudnik, ki od mene zahteva stvari ki so navedeni v 10. točki ne zagotovi, da bo podatke, ki mu jih MORAM posredovat varoval kot osebne podatke...
se vam ne zdi to mal čudno?

pa sej ne rečem, mam rada internet Študentskih domov, ko bo enkrat delal, bom pač v največji online svet povezana prek optike... sam upam, da bo to kaj kmalu

sobota, 1. november 2008

recesija, garje in francoski r

Toliko stvari je, ki mi blodijo po glavi zadnje čase: računalniške igrice, recesija, diploma, garje, francosščina, tišina...itd.

Ne bom govorila o tem kako se naša družina občasnu znajde v nekem čudnem stanju igranje kakšne igrice (še posebej zdej k smo vsi v kuhinji). Ampak na srečo se zgodi to le včasih, sej vlada v času igranja kar mal obsedeno stanje. Sprehajanje med računalniki in dajanje nasveto, skupinsko iskanje rešitve so pač neka stalnica. In kot pravim - stanje ne bo trajalo več dolgo, saj je večina že pri zadnjem "livelu". je pa zabavna igrica-poskusite.

O recesiji poslušate že od vsepovsod in najbrž se vam bolj sanja kaj se zares dogaja. Pač, res ne morem rečt, da me je strah tega. Denarja nimam, vem le to da ni vredu. Po eni strani se mi zdi, da bi rada vedela zakaj točno se gre in razumela vzročno-posledično plat zganjanja panike v medijih, a mi občutek pravi, da je to le še ena stvar o kateri v resnici nočem vedeti nič, ker se bom tako manj sekirala. Naj ostane pri tem, da je ne maramo. :)

Garje. :) V ponedeljek smo se jih kar mal preplašili, kar naenkrat nas je vse srbelo....ampak v 24 urah ugotovili, da nima veze pretirano paničart, ker kot ponavadi ne pomaga. Šele kasneje smo v poročilih izvedeli za vse katastrofalne ukrepe študenstkih domov in še bolj katastrofalne razsežnosti, ki jih bo imela ta pidemija :) Še en dokaz zakaj je neumnost gledat televizijo v času informativnih oddaj, no, na spletu se lahko vsaj presmeješ vsem komentarjem... :D
Od samih stanovalcev v "kriznih" sem izvedela, da so še živi in da ne trpijo za srbečico. In tudi sobe so jim zaklepali glej ga zlomka.. ti novinarji res nimajo kaj delat...

o diplomi ne povem več kot to, da imam za gvišno zbrano mentorico in tudi temo na približno, ampak ne bom o tem, k se mi vsi smejejo češ "ful lepo zate, ma tu j kar nejki, mi neč n rzummo" . :) sem navdušena. :D

o francoščini in tišini, kostanjih in dežju (zakaj je to dobr za čebele) pa kdaj drugič, oke? lohk pa poveste s čim začnem...