Ko si srečen...

Kaj narediš ko si srečen?

Kaj pa ko si zares mizeren? Ko sem dva dni nazaj ležala v postelji crknjena in res SITA vsega kar se je v tem tednu zgrnilo name, nisem več vedela kaj in kako. Jezna sem bila nase, ker samomor (izi wej aut) pri meni res ne pride v poštev. Potem pa sem se spomnila ene stvari, ki je še vedno pomagala - maša pri sv. Jožefu. Balzam za dušo. Priznam, da so me že berila in evangelij konkretno spravili k sebi. Pridiga pa... balzam za dušo :)

Ampak v nov dan me je "res moral" popeljati še en zelo "razveseljujoč" sms. In posledica tega je bil nov CD. In sedaj, ob poslušanju klavirja in Mie Žnidarič, gre stvar na boljše. Šansoni pomagajo. Pogovori v katerih zaključiš nekatere stvari, pogovori kjer drugi na tvoje presenečenje zaključijo stvari... in glasba.

Naj še kdo reče, da glasba ne pomaga ;)

Rada bi...

Rada bi pela, KRIČALA, jokala, se smejala...

namesto tega pa se počutim zvezana, nemočna in indiferentna zaradi stvari, ki se dogajajo.

Skru it!

Ko si v takem si vedno sam.

Danes

včasih ti dan res prinese velika presenečenja.

Ena so dobra, druga niso. Ampak eno dobro je vsaj za tri slaba, tku de prevaga :D

Up in the Air refleksija

Da lahko razumete to obajvo, je ogled filma Up in the Air nujen. V nasprotnem primeru vam najbrž ne bo jasno prav nič :D Fajn film mimgrede. Končno en, ki sem ga gledala od začetka do konca.

Zadnje čase se mi je nabralo res en kup osnutkov. O stvareh, o ljudeh o katerih bi rada govorila, pa si ne pustim. Ker vem, da misli ne bom uspela zbrati v eno pametno ali vsaj smiselno celoto.

Po eni strani me sploh ne moti, da so moje misli zadnje čase tako... raztrešene. Po drugi strani pa ja. Težko se je obnašati do oseb, pri katerih nimaš stvari toliko popredalčkanih, da bi bila stvar funkcionalna. Seveda to pusti tudi druge posledice - v obratno smer. Namesto, da bi se kalna voda razbistrila postane še bolj kalna. Eh, ljudje tudi kompliciramo stvari po nepotrebnem.

Je res lažje živet tisto pravo racionalistično življenje, kot ga je glavni lik iz filma Up in the Air. Nič računanja na druge. Sam zase. Nase se preprosto lahko zaneseš. Vedno veš, kaj si misliš, nikoli ni presenečenj. Ni razočaranj.

In ni problem karkoli narediti še za druge... kakšne usluge, dobrega dela. Potem pa tako, kot je lik v filmu, odkriješ, da to tem nič ne pomeni - le kapljica v morju vsega. Ne, ne zdi se ti zamalo. Le nekoliko si žalosten, nekoga želiš razveselit, pa tega dejansko sploh ne potrebuje. Ampak itak, da ne zameriš, še vedno ostane občutek, da si pomagal.

Alpa ko že misliš, da si dobil nekoga, v kogar bi se lahko zares zaljubil pa ugotoviš, da ima za sabo še celo svojo družino ali pa pač kaj drugega. Seveda odpadeš. Ponovno razočaranje.

Ampak po drugi strani, svojega debelega želvjega oklepa nisi nikoli zares zapustil, mehka notranjost je bila še vedno varno skrita. Po vseh razočaranjih veš, da se lahko zares zaneseš le nase, da se sam res ne boš prizadel. Ni ti pa žal, da si z glavo pokukal v širni kruti svet. Važno je, da gledaš naprej, bogat z novimi izkušnjami za prihodnjost vseh svojih nabranih milijon milj preneseš na račun nekoga, ki ga imaš rad.

pepel

Danes sem si vzela fraj dan, da poglobim odnos, do dveh najpomembnejših oseb v mojem življenju: do sebe in do Njega.

Današnji plan je vsaj v manjši meri oblikovat plan za naslednjih 40 dni. Eden izmed planov je gotovo zelo velikopotezen: diploma. Stvar, ki me že dolgo teži in zaradi katere se res moram prijet v roke in jo naredit. Upam, da bo 14 dni življenja doma, kjer se nič ne dogaja. Ni bilo ravno lahko sprejeti te odločitve, ampak... aj has tu!

Kaj vse me še čaka? Pojma nimam. Ampak nekako druga (morde tretja alpa četrta, ok) misel danes je bila "

And I promise to make the sacrifice." (The way I Feel, 12 Stones)

Danes bom torej razmišljala tudi o tem. Kaj bo prišlo na dan... bwo. Vi vil zi. Dršte pesti, da bo dan uspešen ;)

presenečenje

V soboto zjutraj me je na mizi pričakalo naslednje presenečenje:

Najpomembenejši je seveda skriti del ;) ampak nej še kdo reče, da nimam super bratca!

Zvezde

Ko sem zvečer stopala skozi prtwn v Vipavskem križu mi je v obraz butnil zrak. Tisti svež, oster zrak, ki te lahko pozdravi le v naši dolini. Če bi še kdo stal zraven mene, bi mi gotovo povedal, da sploh ni zapihalo. Res je. Sunek ni bil ne vem kakšen, ampak ravno dovolj, da prebudi moje zakrnele čute. V Ljubljani vedno vse le visi, obstaja. Šele kopridem domov se mi zdi, da se nekaj dogaja. Pa čeprav je to butanje polkna ob zid zaradi rahle sapice. Neka energija je.. tega ne more nihče zanikati, lahko pa jo jemlje za strašljivo ali najbolj pozitivno.

In seveda veter prispeva k še eni stvari, ki sem jo opazila, ko sem čez nekaj ur stopila iz župnišča: jasno nebo. Ne vem kdaj sem nazadnje tako jasno videla Casiopeo. WAW!

Še danes mi pogled na zvednato nebo med s korci in kamni pokritimi strehami ne gre iz glave. Razmišljala sem, katero pesem že poznam na to temo. Potem pa sem se je spomnila! Dejansko kar lepo opiše občutke tega tedna. Za včerajšnji večer pa seveda predvsem refren :)

Stars
(Switchfoot)

Maybe I've been the problem, maybe I'm the one to blame
But even when I turn it off and blame myself, the outcome feels the same
I've been thinkin maybe I've been partly cloudy, maybe I'm the chance of rain
Maybe I'm overcast, and maybe all my lucks washed down the drain

I've been thinking 'bout everyone, everyone you look so lonely

But when I look at the stars,
when I look at the stars,
when I look at the stars I see someone else
When I look at the stars,
the stars, I feel like myself

Stars lookin at our planet watching entropy and pain
And maybe start to wonder how the chaos in our lives could pass as sane
I've been thinking 'bout the meaning of resistance, of a hope beyond my own
And suddenly the infinite and penitent begin to look like home

I've been thinking 'bout everyone, everyone you look so empty

But when I look at the stars,
when I look at the stars,
when I look at the stars I see someone else
When I look at the stars,
the stars, I feel like myself

everyone, everyone you feel so lonely
everyone, yeah everyone you feel so empty

When I look at the stars,
when I look at the stars,
when I look at the stars I feel like myself

When I look at the stars, the stars
I see someone...

What's the Buzz? Tell me what is it happening...

Ko sem danes prebrala novico o novem Buzz-u. Googlovem buzzu. V bistvu sem si ob opisu, da gre za še eno socialno omrežje, le da je tokrat googlovo socialno omrežje. Jah... nič takega kar bi me posebej zanimalo. Koneckoncev, sem ravno izbrisala FB profil, kajne?

Jah, nisem se menila za to. Se mi je pa zdelo čudno, ko sem ugotovila, da mi stric G v Readerju ponuja kar 8 novih oseb, ki hočejo spremljati moje zaznamke. Po pregledu seznama, mi sicer ni bilo vse jasno... Nekako se nism povsem predstavljala, da nekateri od njih sploh kaj vedo o obstoju Readerja, ampak ajde... škoditi ne more, kajne?

In potem se mi je to zgodilo še enkrat, ko sem odprla že dovoljkrat omenjen program. Tokrat se mi je zdelo že preveč čudno. Potem pa... SEVEDA!

Buzz je povezal kontakte iz gtalka z readerjem in sedaj mi jih vztrajno ponuja. Seveda je bila povezana tudi gospa Pikasa ipd.

Zakaj bi torej sploh še uporabljala Twitter, če imam Buzz?

Trenutno se mi zdi Buzz preprosto grozljiv. Vse je povezano.... prav tega, česar sem se želela znebiti s FB mi sedaj ponuja gugl. Nene, twitter ostaja! Ker je povsem nepovezan z vso stvarjo. Zato mi ostaja kljub temu pri srcu. edino, kar ostaja nepovezano z vsem ostalim. Naj tako tudi ostane!

Dan varne rabe interneta

Ni dolgo nazaj. V baru, ko nujno rabiš wc. Takoj. Pa grem in zagledam na steni to:

Priznam...Ni lih stvar, ki jo hoče nekdo videti na wcju, ampak ajde...Pritegne pozornost. Ko pa sem ugotovila, da gre za oglas projekta Safe.si, sem si rekla: "Punce, to ste pa super nardile!" Se mi zdi, da stvar res vseka in ne nagovarja le otrok, kar je drugače glavni cilj Safe.si projekta.

Jutri je torej Dan varne rabe interneta.

Kaj vse se dogaja v tem času?
Sodelavke Safe.si so pripravile kar pester program. Izobraževalni sejem, okrogla miza, nov spot , zloženka in plakati (poglejte si zgoraj). Pripravljajo se seminarji za starše in otroke, pridna dekleta promovirajo varno rabo po nakupovalnih središčih - ne jih ignorirat, stopite do njih in se mal pogovorite z njimi, ne bo vam žal! ;)

Sama si najbolj od vsega želim videti Okroglo mizo s predstavitvijo filma Mladi na netu. Sam še zrihtat si moram, da mine bo treba delat. :) Zakaj me zanima? Jah, dragi moji, poglejte si imena spodaj, pa še o projektu Mladi na netu gre ;)

• OKROGLA MIZA S PREDSTAVITVIJO FILMA MLADI NA NETU

  V sredo, 10. februarja , ob 17. uri v predavalnici 7 na Fakulteti za družbene vede bo v znamenju dneva Varne rabe interneta potekalo premierno predvajanje raziskovalno-dokumentarnega filma Mladi na netu. Film Mladi na netu je del prve obširne raziskave o tem, kaj slovenski otroci in mladi počno na internetu. Predstavlja vizualni zapis izkušenj ter razmišljanj otrok, mladih in njihovih staršev o rabi in umeščanju interneta v njihov vsakdan.

  Po ogledu filma si obetamo zanimivo razpravo o trendih uporabe med našimi mladimi uporabniki. Gostje razprave so:

  • Borut Čampelj, Ministrstvo za šolstvo in šport,
  • mag. Đulijana Juričić, OŠ Trnovo,
  • Vuk Ćosić, spletni umetnik,
  • Ajda Jerman Kuželički, Safe.si
  • doc. dr. Bojana Lobe, FDV, vodja raziskave Mladi na netu.

Vidim, da se je na letošnje geslo dneva varne rabe interneta: Premisli, preden se daš na net

razpisala tudi Raztresena Ana. In Ana, ne ni ti treba skrbet, da pretiravaš. Saj veš kaj si o vsem skupaj mislim sama. Sploh zadnje čase, se je v zavihku "Urejanje objav" nabralo precej osnutkov, ki jih navadno sploh nimam. Na živce mi grejo! Ampak ne, trenutno se sama s sabo bojujem: rada bi nekaj povedala svetu, ampak... no najbrž ne bom. Koneckoncev so stvari, za katere je boljše, da se o njih ne govori preveč :)

Priporočam še oglede tega, tega, tega, tega, tega in meni najljubšega filmčka.

crome

Ne vem kako mi je dosedaj uspevalo, vendar nekako nisem prišla do linka za googlov Crome, ki bi delal na linuxu. Včeraj pa... čisto po naklučju. Seveda, me je radovednost premagala in deb datoteka je bila inštalirana v trenutku.

Potem pa... joj!

Če česa na računalniku ne maram, predvsem odkar odkrivam širne planjave opensorca, je to, da stvar grdo izgleda. Morda si mislite, da kompliciram... ja, morda, ampak... od vsega ogromnega števila tem, nisem dobila niti enega, ki bi se ujemal z mojo jesensko oranžno-rjavo-zeleno temo. Seveda, so bile nekatere, ki so kazale potenciale:

A kaj, ko se je po namestitvi pokazala... hudu vijola barva. In izpadla popolnoma obupno:

Tako sem zaenkrat nastavila naslednjo temo. V bistvu je čisto preprosta, ampak po mojem okusu preveč čista in bela. No, bomo videli kako se bom navadila na vse skupaj.

Seveda je objava napisana na novem brskalniku, da odkrijem kaj vse mi ponuja. Pa vidim, da me bodo napake še nekaj časa živcirale. Ampak iz trme se ne bom vdala, tako kot se navadno ljudje vajeni ene stvari.

danes

Če poslušam določene ljudi, bi danes še vedno bil danes (ker še nisem šla spat), po drugi strani pa je ura že krepko čez pol noč, torej je že jutri.

Čudn uvod? Glede na današnja spoznanja v krogu (režečih, iz znanega razloga) prijateljic, bi lahko rekla le, da ne vem niti kateri letni čas je. Po eni strani je junij (jah, nekaterim čas zaljubljenosti hitro mineva), po drugi strani je še vsaj tri tedne (beri večnost) do 17. februarja.

In se še čudite, da na delu zmedeno pogledujem katerega smo?

Zabaven dan je bil. Od prve čudne izjave cimre na vsezgodaj zjutraj, pa do vseh "akcij" čez dan in pogovorov zvečer. Zdej pa mularija, je skrajni čas za spanje... tukaj nisem zmedena...lahko noč.

razvajanje

V bistvu se mi ne da pisat. Naj govorijo fotke zase.

Po dolgem času je bla za fruštk spejt palta:

dns kosilu...

zvečer pa... jah.. :D


Sredsnji fotografiji je lastoročno posnela Helena, pravi de nima nič proti objavi. :)

prijetno presenečenje

Očitno sem v petek omenila neko čudno željo po pivu nekaterim osebam preveč. Danes me je namreč v postelji, pod blazino pričakalo posebno presenečenje. Skoraj sem ga pohodila, ko sem spravljala rolete (old school rolete).

Hvala zobni miški (morda bi morala reči morskemu prašičku? XD), ki je darilo prinesla s parletno zamudo. ;) Prou lepo presenečenje pred spanjem.

In ne... nism ga spila pred spanjem. Gotovo pride spet dan, ko mi bo zapašal, kot bi mi u petek.