Pogovor prejšnjo sredo mi je dal dosti misliti.
Čeprav ni bila tema pogovora nič nenavadnega in sploh ni povezana z mojim razmišljanjem. Pomembno je bilo le s kom se pogovarjam. Edina oseba, ki mi je v preteklosti podala dober razlog al zgled za ne uživanje alkohola (res se ne spomnim kaj točno je bil prepričevalni faktor).
Bili so časi, ko se alkohola nisem niti dotaknila. Potem so bili časi prihoda v študenstko življenje. Naučila sem se kaj pomeni uživati v vinu. In to mi je ostalo. Pravila okrog vina, ki se jih držim gredo najbrž marsikomu na živce, ampak ker to gotovo ni edina stvar se ne bom sekirala. Kakšna so? Preprosta kej ne:
- vina se ne pije iz plastičnih kozarcev
- z vinom se ne napije.
Ob selitvi v študentski dom sem videla kaj zares pomeni pijanica in se mi je stvar dejansko zagnusila.... dokler nisem bila tudi sama s približno istim promilom alkohola v krvi. Potem sem zaštekala kje je point in moram rečt, da sem dejansko kar uživala.
Ampak človek se včasih zamisli. Včasih sem v pijanosti uživala, zato nisem videla razloga zakaj ne. Poleg tega se je res poredko dogajalo. Zadnje čase pa... mah... ni nekega učinka. Sam neumnosti... v tem kar naredim in v tem kar govorim.
Za vsako stvar, v kateri ne vidiš nekaj pozitivnega, je bolje da je ne delaš kaj ne? AA se spreobrača :P
Nič bat, francoski večeri ostanejo. Morda mi to manjka. Morda...
Pejmo se uganko... kje je to?
Objave
