sobota, 29. januar 2011

Facebook ... spet!

Sej vem, da je že kar nekaj časa od kar sem se izpisala iz še vedno vedno bolj priljubljenega družabnega (sori, ampak res ga ne morem prevest kot socialno, ker ima to malo drugačen pomen kot social v ang.) omrežja. Vsake toliko časa, pa me FB spomni, da mi je lahko žal, da nočem biti zraven.

Navadno jih preprosto zbrišem, čeprav jih prej preberem, da vidim kaj mi hočejo povedati. Tokrat priznam, da sem se nasmejala. morda tudi zaradi sinočnega pogovora o tem družbenem omrežju in maila, ki se je začel s stavkom: "vidiš, če bi bla na FB-ju bi blo to bolj preprosto=p" (upam, da mi avtor objave ne bo zameril).

Kaj pravite na zelen gumb? Pejdi... :)
Grozno simpatično mi je... narečja so mi bila vedno bolj všeč, kot knjižni jezik. Ne res, super so to prevedli. Razmišljam, da bi jim poslala pohvalo. a se to da?


Neč bat, ustrajam v prepričanju, da se da živet brez FBja. Sploh, ko zadnje čase opazujem kako drugi to omrežje uporabljajo in vedo vse o vseh... :) sem prav vesela, da nisem več gori.

Sem že imenla da piha? Sej se je umirilo, ampak zdej si pač rejs ne bom zmišlavala. Fajn se mejte!

petek, 28. januar 2011

kaplja sreče je ...

... novica, da avtobus ne vozi med Kalcami in Ajdovščino - zaradi burje.

... pot čez Hrušico... z avtobusom! XD

... ko zagledaš v dolini lučke... polno lučk in se počutiš, kot da si popotnik, ki se vrača domov po zelo dolgem času.

... je človek, ki sklonjen koraka po pločniku.

... močno drevje, ki kar pleše v vse smeri.

... je prvi sunek zraka, ki ti zapre sapo, ko stopiš ven na zrak.

... so vsi nadaljni dunki vetra, ki te na kratki poti do avta pozdravijo.

... žvižganje skozi ozke špranje, ki jih najde le zrak, ki se mu zares mudi.

... šumenje vej in zraka v golih krošnjah mogočnih in čvrstih dreves, ko poplesavajo v ritmu.

... po dolgem času spet videti celega velikega medveda.

... začutiti sebe... po zelo dolgem in gnilem obdobju, začutiti nekaj svežega in vrednega.

.. deliti vse to z vami. ;)


sreda, 26. januar 2011

dobro vprašanje

Vprašanja, ki ti dajo najbolj misliti najpogosteje postavijo tisti, ki te ne poznajo preveč dobro oziroma te sploh ne poznajo. :) 

In potem vprašanju si mnogokrat zapomniš tisto osebo... no bolj kot po vprašanju potem kar je iz tega vprašanja sledilo. 

Najbolj grozno pri vsej stvari je, da se tej, praktično neznani osebi, sploh ne moreš zahvaliti za tako hudo spodbudbudo. Mislim si predstavljate kakšen bi bil odziv? XD

četrtek, 20. januar 2011

prvi računalniški virus

Eh, ne da se mi pisat... Ne spravim se. V glavi imam vsaj tri teme, o katerih bi lahko pisala, pa se mi ne da. Vseeno pa novice (in jo tudi le povzemam, upam, da mi avtor ne zameri) o praznovanju petindvajsetega rojstnega dneva prvega računalniškega virusa pač ne morem. :D

Mislim, da je bilo na faxu, ko sem prvič izvedela, koliko je star prvi računalniški virus. Ko sem pomagala pri delavnicah Safe.si sem se letnico 1986 napiflala na pamet...

Ampak a ni smešno? Takrat so bili računalniki v večini prostorsko omejeni na kak prostor ali dva. Pa so že imeli viruse! No tako si predstavljam, da so računalniki takrat izgledali pri nas. Iz zgodovine računalnikov (recimo tega članka)lahko izvemo, da so se takrat že razvili domači ralunalniki.

Pravijo, da je prvi virus izgledal tako:


G33ki so bili že takrat strašno zabavni. :D

Ste mislili, da so se take stvari začele pojavljati kasneje? Hehehehe.