četrtek, 18. avgust 2011

Kranj

Kranj, se mi zdi, je eno tako mesto, ki ga noben ne jemlje resno. Vsaj ne iz turističnega stališča. Pa dejansko sploh ni tako švoh.

Spoznala sem ga pred leti, ko so me pripeljali pod staro mestno jedro. Takrat sem prvič izvedela, da so pod Kranjem rovi. Prav v tistem času so imeli v rovih organizirane ure pravljic za otroke. Seveda so me z besedami "Si prestara za taku." zagnali po strmih stopnicah med ozke ulice...
Med ozkimi ulicami sem že skoraj pozabilana pravljice, ko smo zavili v Layerjevo hišo.
Seveda je izgledala takrat povsem drugače. Kot vsaka hiša, ki jo prenavljajo. Z oranžno plastično ograjo zidarjev, zamazanimi tlemi, nikoli zaprtimi vrati, kapljicami malte, pljunki in kletvicami zidarjev... smo se jim pridružili še "omikani" restavratorji. No, restavratorji so tam že bili - odkrivali so zidne poslikave in jih retuširali. Mi pa smo se bolj kot nad njihovim delom čudili nad odrom, ki so ga imeli postavljenega. Seveda smo bili, vsk s svojim skalpelom, bolj podobno umazani kot zidarji in ne restavratorsko čisti. :)
Tisti teden je bil "šef" še posebej tečen (beri: nezadovoljen s svojim življenjem). Postavil me je pred točno to okno (z notranje strani), dal v roke skalpel. Še prej pa pokazal, da se rumen kamen skriva za gorami ometa (vsaj ene 15 plasti). Koliko časa sem prebila s strmenjem v levi steber na zgornjem balkonu, raje ne povem - namig: preveč). Še dobro, da so ga na koncu neki v bele skafandre oblečeni vesoljci speskali na lepo. :))

Zato je bila tista ura na dan, namenjena malici, toliko bolj pomembna. Sendvič hitro poješ, zato pa ostane čas za sprehod po mestu. Po ulicah gor in dol, mimo vseh treh cerkev, Prešernovega spomenika, mestne hiše, prešernovega spomenika pred muzejem (v mestni hiši), tržnice, plečnikovega stopnišča z arkadami...
Če pozabiš na mavrične in tiste res grde temne bloke v začetku centra, je stari del Kranja prav lušna zadeva. Priporočam, da si ga ogledate. Doživeli boste prijetno vzdušje v katerem od barov na trgu, začutili mesto, ki drugače daje občutek popolnoma brezosebnega naselja, v katerem so pač nametane trgovine vseh trgovskih verih (tako kot v vsakem malo večjem naselju v Sloveniji). Nenene, Kranj ni le to, je več.

Za popoldansko sprostitev dovolj, za kaj več pa dobra družba nikoli ne škodi. ;)

PS: V kolikor se odločate za ogled z javnim prevozom priporočam, da pridete z avtobusom - železniška postaja je rahlo odročna. ;)