Veš tisto, ko dobiš sredi popoldneva klic: "Se povabim na obisk"... in kasneje "mah, enkrat do devetih moram bit doma - a gremo kam?"
tisti najboljši dogodki se zgodijo precej spontano se mi zdi. Pa čeprav se vsedeš v avto in pristaneš v Domžalah, kjer si privoščiš kepico sladoleda, potem pa že nazaj. Škoda, ker ni takih popoldnevov več.
