A

Prijateljica, ki ji bomo za potrebe te objave rekli Antonieta, se odpravlja v evropsko prestolnico (za objavo ji recimo Amsterdam, zato ker obstaja super zavajajoča pesem). Tam se bo udeležila dogodka, ki mu recimo Appointment (ja, vem, ne spomnim se slovenske besede na a s podobnim pomenom).

Na Appointmentu, ki traja več dni, bo več dogodkov. Eden od njih bo večerjA.

Ok, zdej pridemo do dela, ki je povsem hipotetičen. Prijateljici Antonieti sem predlagala, da na večerjA vzame butelko vina (še raje penine) in dva kozarca za vino. Nato se z najbolj zabavnim udeležencem  večerjA odpravita na "ogled" metropole Amsterdam in spijeta vino v prijetnem vzdušju ob nabrežju reke/morja.

VsAke toliko je pAč potrebno storiti kakšno neumnost. Meni se zdi tAk plan res plan A. Kej pravite?

Poležavanje

Weekends don't count unless you spend them doing something completely pointless.

Bill Waterson

To je to, kar edino velja za vikend. Poležavanje do zgodnjih večrnih ur, ko se ne splača več ven iz toplega zavetja koutra. :)

Ta vikend ni bil tak... se mi zdi...

nimam slabe vesti ...

... ker včasih povem kakšno resnico več in ne premalo (kot bi se spodobilo).

... ker dajem študentskemu delu prednost pred študijem (se pač tam več naučim).

... ker ne naredim naloge, ki bi jo morala (za faks, ne v službi).

... ker se namesto ukvarjanja s službo in faksom po 17 ur na dan podružim s prijatelji ali pa preprosto odpravim spat.

... ker nič ne pišem na blog.

... ker se mi ne da smejat in pretvarjat, da sem vesela, na slab dan.

... ker imam razmetano sobo.

... ker se mi včasih preprosto ne da pretvarjat, da me zanimajo problemi nekega znanca - a bi me sploh morale?

... ker ne bi imela nič proti novim izzivom.

... ker pogrešam nekatere ljudi iz preteklosti in se veselim tistih, ki jih še bom spoznala.

... ker delam stvari, ki mi niso povsem podobne (npr. postavljam ultimate).

...ker zamujam... ok, ne za to pa imam slabo vest. :)

...kar mi ni podobno...

Sej vem, vsi jokate, ker nič ne napišem. Hehehehehe. 

Preprosto sem potrebovala dva klica in en mail, da sem se prebudila in si zadala izziv- en teden delat stvari, ki niso ravno v mojem stilu. Nepričakovane, take, ki se mi upirajo, kar me je strah narest. Uglavnem stvari, ki mi niso podobne.

Očitno bom v tem tednu morala napisat tudi kakšno objavo več. :)

Reformacija po moje

Vipava je vzgojila par pomembnih ljudi. Pomembnih za Slovenijo in slovenščino. Škoda je, ker so protestanti in v mali ozkogledni Vipavi nikoli ne bomo zares ponosni na njih.

Recimo Sebastjan Krelj je bil iz Vipave. Lahko bi rekli, da je moj sosed. In bil je car! To, da je bil brihten pove že dejstvo, da je študiral. Da so ga poslali študirat. Da je bil več kot samo brihten, torej tudi sposoben pove dejstvo, da je Trubarja nasledil kot superintendant na slovenskem, se pravi je vodil protestantsko cerkev na slovenskem.

Pravijo, da se je zavzemal za združitev Slovencev. Najbrž je bilo res, saj je v svojih delih kombiniral narečja, ki jih je poznal. Kar mu pri tem zamerim je, da ni šlo za narečja v smislu vipavščine, podraščine, podnanoščine, slapščine, budanjščine, štwrščine ipd... ampak je šel širše med slovence. Ampak, kej si čmo, je bil pač študiran človek. Ok, šalo na stran. :)

Najbrž mu je šlo predvsem za prebujenje Cerkve, to pa se mu je zdelo tesno povezano s slovenstvom oz. je bilo to pač način na katerega lahko ljudem približa cerkveni nauk - z njegovim lastnim jezikom. Zato se je ta klapa prvih protestantov na Slovenskem pač zavzemala za jezik. In hvala Bogu, da so se! Tako so nastala prva tiskana (knjižna) dela Abecednik, Katekizem, Biblija, Zimske urice, Otročja biblija.

Poglejmo si na primer delo mojega sokrajana - Otročja biblija. 

Ko sem spraševala okoli kaj kdo ve o tročji bibliji, so mi v najboljšem primeru našteli še Postilo slovensko. Več? Kaj točno vsebuje? Jah, v šoli se spet nismo kaj dosti učili o tem.

Poglejte si link. Lušna zadeva. Naslov definitivno vara. Ne gre za biblijo, temveč za učbenik, za slovensko slovnico, za pričevanje o protestantiznu (in razlikah s katolicizmom), par molitev, zapovedi ipd. V slovenskem, latinskem, hrvaškem, italjanskem in nemškem jeziku.

Nič narobe, da lahko sedaj berem starinsko slovenščino v čudni pisavi. Ne vem kako se zdi vam, ampak meni je to dosti bolj zanimivo kot spremljanje slavnosti ob praznik (kjer lahko poslušam kako bi se Trubar v sedanjosti zgražal nad lakomnostjo elite... khmmm - to naj bi bil govor za tak dan?!?). 

Bolj lahko razmišljam kako zelo pomembno je bilo to, da je Trubarjeva klapa pisala knjige. 

Zakaj? Ker lahko sedaj jaz pišem, ker lahko vi to berete. Ker imamo knjige, TV programe, časopise, reklame, navodila za uporabo, deklaracijske listke, dokumente, križanke, radijske oddaje, spletne strani, zakone, ustavo ipd. v SLOVENŠČINI. 

Morda je to edini dan, ko si lahko (ali pa pač tudi ne) vzamemo čas in pomislimo kako bi bilo če tega ne bi bilo. Danes se nam pač vse to zdi samoumevno. Zdi se nam, da je največji problem slovenščine preveliko število tujk v jeziku. Ej, poglejte si zgornjo datoteko! Tudi takrat so bile tujke. In kaj če so bile? Slovenci smo morda res ponižni in prevečkrat sklonimo glavo. mislim, da gre za globlji pomen. Bi sploh govorili slovenščino, če teh knjig ne bi bilo? Bi bil naš jezik isti?

Ampak, če so se takrat Trubar, Bohorič, Dalmatin, Krelj in ostali ukvarjali s tem KAKO sploh zapisati A in B in Č ipd, če je še moj nono slovenske knjige pred italjani skrival v senu (kar se jim konkretno pozna), lahko tudi mi danes - za spremembo - slovenščine NE VZAMEMO ZA SAMOUMEVNO in pomislimo kako pomembno vlogo igra v našem življenju. Vsaj za en dan.