ponedeljek, 31. oktober 2011

Reformacija po moje

Vipava je vzgojila par pomembnih ljudi. Pomembnih za Slovenijo in slovenščino. Škoda je, ker so protestanti in v mali ozkogledni Vipavi nikoli ne bomo zares ponosni na njih.

Recimo Sebastjan Krelj je bil iz Vipave. Lahko bi rekli, da je moj sosed. In bil je car! To, da je bil brihten pove že dejstvo, da je študiral. Da so ga poslali študirat. Da je bil več kot samo brihten, torej tudi sposoben pove dejstvo, da je Trubarja nasledil kot superintendant na slovenskem, se pravi je vodil protestantsko cerkev na slovenskem.

Pravijo, da se je zavzemal za združitev Slovencev. Najbrž je bilo res, saj je v svojih delih kombiniral narečja, ki jih je poznal. Kar mu pri tem zamerim je, da ni šlo za narečja v smislu vipavščine, podraščine, podnanoščine, slapščine, budanjščine, štwrščine ipd... ampak je šel širše med slovence. Ampak, kej si čmo, je bil pač študiran človek. Ok, šalo na stran. :)

Najbrž mu je šlo predvsem za prebujenje Cerkve, to pa se mu je zdelo tesno povezano s slovenstvom oz. je bilo to pač način na katerega lahko ljudem približa cerkveni nauk - z njegovim lastnim jezikom. Zato se je ta klapa prvih protestantov na Slovenskem pač zavzemala za jezik. In hvala Bogu, da so se! Tako so nastala prva tiskana (knjižna) dela Abecednik, Katekizem, Biblija, Zimske urice, Otročja biblija.

Poglejmo si na primer delo mojega sokrajana - Otročja biblija
Ko sem spraševala okoli kaj kdo ve o tročji bibliji, so mi v najboljšem primeru našteli še Postilo slovensko. Več? Kaj točno vsebuje? Jah, v šoli se spet nismo kaj dosti učili o tem.

Poglejte si link. Lušna zadeva. Naslov definitivno vara. Ne gre za biblijo, temveč za učbenik, za slovensko slovnico, za pričevanje o protestantiznu (in razlikah s katolicizmom), par molitev, zapovedi ipd. V slovenskem, latinskem, hrvaškem, italjanskem in nemškem jeziku.

Nič narobe, da lahko sedaj berem starinsko slovenščino v čudni pisavi. Ne vem kako se zdi vam, ampak meni je to dosti bolj zanimivo kot spremljanje slavnosti ob praznik (kjer lahko poslušam kako bi se Trubar v sedanjosti zgražal nad lakomnostjo elite... khmmm - to naj bi bil govor za tak dan?!?). 

Bolj lahko razmišljam kako zelo pomembno je bilo to, da je Trubarjeva klapa pisala knjige. 

Zakaj? Ker lahko sedaj jaz pišem, ker lahko vi to berete. Ker imamo knjige, TV programe, časopise, reklame, navodila za uporabo, deklaracijske listke, dokumente, križanke, radijske oddaje, spletne strani, zakone, ustavo ipd. v SLOVENŠČINI. 

Morda je to edini dan, ko si lahko (ali pa pač tudi ne) vzamemo čas in pomislimo kako bi bilo če tega ne bi bilo. Danes se nam pač vse to zdi samoumevno. Zdi se nam, da je največji problem slovenščine preveliko število tujk v jeziku. Ej, poglejte si zgornjo datoteko! Tudi takrat so bile tujke. In kaj če so bile? Slovenci smo morda res ponižni in prevečkrat sklonimo glavo. mislim, da gre za globlji pomen. Bi sploh govorili slovenščino, če teh knjig ne bi bilo? Bi bil naš jezik isti?

Ampak, če so se takrat Trubar, Bohorič, Dalmatin, Krelj in ostali ukvarjali s tem KAKO sploh zapisati A in B in Č ipd, če je še moj nono slovenske knjige pred italjani skrival v senu (kar se jim konkretno pozna), lahko tudi mi danes - za spremembo - slovenščine NE VZAMEMO ZA SAMOUMEVNO in pomislimo kako pomembno vlogo igra v našem življenju. Vsaj za en dan.