Jure Ivanušič je po svoji glasbeno gledališkem projektu KONČNO* izdal tudi zgoščenko Srce v kovčku. V njej se nahaja tudi prevod pesmi Il nous faut regarder.
"Dalje od smeti, raztočih izpred nas"
/.../
"naprej od bede te je treba gledati."
In danes, ko poslušam, kako se mogočne gmote zraka premikajo zunaj hiše, se je spet prižgalo upanje, da bodo dodpihnile ves gnoj in vso bedo, v katerega smo tako radi zazrti.
Zaprle so mi dih in šele takrat sem se zares zavedla kako zelo pogrešam občutek mogočnosti. Občutek, da so stvari, ki jih človek nikoli, ampak res nikoli, ne bo znal obvladati. Lahko pa se jim prilagodi in jih spoštuje.
Lepo je vedeti, da si delček sveta, niti približno ne največji ali najmočnejši. Lepo je imeti jasen dokaz o tem kako so nevidne stvari mogočne in pogubne, če je potrebno. Burja definitivno je taka.
In vsakič ko je, se spomnim na to kako lepo je živeti! In začutiti vsak delček svojega telesa, ker te itak prepiha na polno. :D
*Ja, po treh ali štirih letih obljubljanja, je CD Srce v kovčku končno zunaj. In po pričakovanjih je ZAKON. :)
