Sedela sem v miru, popolnoma nepremično. Zastrmljena nekam v nedoločno. Po glavi so se mi vrteli scenariji, kaj bi bilo, če bi se odločila drugače, če bi se stvari razpletle nekoliko drugače. Kako bi bilo, če bi spremenila eno samo odločitev v zadnjih 24urah.
Seveda zadnjih 24ur najbrž kmalu ne bi bilo dovolj, a počutila sem se kot v oklepu. V situaciji, ki je niti približno nisem želela in iz katere sem hotela pobegniti. Kaj bi torej bilo, če bi se par ur pred tem odločila drugače?
KAR NEJKI! Razmišljat o tem kar bi se zgodilo, če bi se nekaj drugega zgodilo pomeni nesprejemanje situacije, v kateri si. Bedno. Strahopetno.
Namesto spoprijetja s trenutno situacijo, bi raje premlevala stvari, ki bi se morda ne zgodile, če bi se vmes odločila kako drugače? Eh!
Tukaj sem! Ravno v teh okoliščinah v katerih sem. Kaj bom naredila s tem?
Tukaj sem, ravno sedaj in ravno tukaj. Očitno se bom vežbala v potrpežljivosti. :)
Po dosedanjih izkušnjah z razmišljanji u stili kaj bi če bi, prideš ponavadi na kwonci do tega, de razn kšnih malenkosti, ne bi kej dosti predrugačavu ... kr z vsako izbisano slabo stvarjo, bi se izbrisale tud kšne dobre in lejpe ...
OdgovoriIzbrišiIn vejš kej ... prou fajn je blu, de nej blu trejba nm tolk drgnit štejng :D
Poleg tega tudi ne veš, ali bi te druga odločitev pripeljala v še slabšo situacijo. Tega ne moreš vedeti in o tem ni smiselno razmišljati. Kot praviš, soočiti se je treba s sedanjostjo in z možnostmi, ki so trenutno na voljo. Poskusi iz te situacije potegniti kaj dobrega ... no, saj to že počneš. :) Uživaj v piškotih!
OdgovoriIzbrišija, sej najbrž vsi vemo, da ne pomaga, ampak prehod iz teorije v prakso je tisti, ki zares šteje.
OdgovoriIzbriši@Helena: sam šteng? :P
@ana: imaš prav, piškotov pa ne omenjaj širši javnosti, bom imela preveč obiskov čnje ;)))