Kdaj sem prešaltala na Ubuntu in zakaj, ste že izvedeli. Bila sem zelo zadovoljna in se v marsikateri stvari, ki jo operacijski sistem ponuja. Grozno mi je bilo, ko sem prišla na fax in se morala ukvarjati s tako zarjavelim OS...
s tem zadnjim sem najbrž zvenela kot povprečna uporabnica na linuxu osnovanega os, ampak, ko enkrat zares preiskusiš - in ne sam mal pofrckaš z live cdja - lahko hitro ugotoviš da stvar res ponuja več.
vsaj mojega stališča... izgled si lahko v zelo veliki meri prilagodiš svojim željam. barve, postavitev pultov, prosojnost, nastavljanje lastnih bližnic na tipkovnici. Da ne pozabimo kašne vizualne užitke ponuja Compiz... od "wobling" okenj (res ne bi znala prevest) do premikanja med okni (trenutno uporabljam tri različne načine, ker se ne morem odločit kateri mi je bolj všeč), slavne kocke in še in še.
Všeč mi je tudi, da imam na voljo dva pulta (start vrstica v Winsih). Na enem mi kaže katera okna imam odprta na trenutnem namizju, druga pa je v vsej svoji polnosti namenjena bližnicam do najpogosteje uporabljenih programov...
Najboljša stvar pri osju pa so mi namizja... virtualnih namizji si lahko določimo kolikor hočemo. Problem je ko se en povprečen user, navajen na Winse vpraša... zakaj sploh potrebujem več namizji?
Od vseh stvari mi je vedno šlo na živce da sem imela odprtih neverjetno število oken, ki jih nisem potrebovala ves čas, zagon na 10 minut pa bi mi vzel preveč časa... Več namizji to preprosto reši. Med pisanjem seminarske naloge imam na trenutno uporabljenem namizju vedno odprt program za pisanje Writer torej, zravem pa še en kup člankov, ki jih uporabljam za vire.
Zaradi splošne velike aktivnosti na mailih (dogovarjanje o premnogih seminarskih, delu in ostalih prostočasnih dejavnosti), ki zahtevajo odlično odzivnost, je super imeti odprt tudi spletni brskalnik... na drugem namizju...da me ne premami srfanje po internetu. Saj vemo kako je to.
Ampak seveda nobena stvar nima samo pozitivnih lastnosti (vseh se mi ni dalo naštevat). Ob začetku sem najbolj sovražila privajanje na povsem drugo logiko, ki stoji za os. Ko sem jo nekako osvojila se je sicer prevrnila v zelo pozitivno stvar, toda prilagajanje na nekaj novega je... TEŽKO.
Zassovražila sem OO, ker ima precej drugačno logiko in ker je zaenkrat še zelo okoren. Ampak tudi tu se je s spoznavanjem programa porodila toleranca :D
Tu so se nekako končale moje pritožbe k Ubuntuju, če odštejemo nezmožnost inštalacije pspp-ja in občasnih problemov z zvokom, DOKLER nisem rekal, ok,... ne bom več imela tako zastarelega sistema... (prej sem imela verzijo 8.04) in si inštalirala novo verzijo. Potem pa se je začelo...intenet šteka, flash playerja ne morem usposobit do te mere, da bi zvok deloval... Na kratko par glavnih stvari ne deluje. Rahlo me stvar spominja na mamin računalnik, ki redno briše datoteke z usb ključka.
Znašla sem se torej v precepu... 9.04 mi ni všeč, ne glede na to s katerega zornega kota pogledaš... kaj predlagate predragi bralci...naj stopim korak nazaj in ponovno inštaliram 8.04 ali grem naravnost v kameno dobo nazaj k -winsom? iz razočaranja bi se morda hotela kaznovat (sej ne bi zdržala dolgo, ampak vseeno) :P
s tem zadnjim sem najbrž zvenela kot povprečna uporabnica na linuxu osnovanega os, ampak, ko enkrat zares preiskusiš - in ne sam mal pofrckaš z live cdja - lahko hitro ugotoviš da stvar res ponuja več.
vsaj mojega stališča... izgled si lahko v zelo veliki meri prilagodiš svojim željam. barve, postavitev pultov, prosojnost, nastavljanje lastnih bližnic na tipkovnici. Da ne pozabimo kašne vizualne užitke ponuja Compiz... od "wobling" okenj (res ne bi znala prevest) do premikanja med okni (trenutno uporabljam tri različne načine, ker se ne morem odločit kateri mi je bolj všeč), slavne kocke in še in še.
Všeč mi je tudi, da imam na voljo dva pulta (start vrstica v Winsih). Na enem mi kaže katera okna imam odprta na trenutnem namizju, druga pa je v vsej svoji polnosti namenjena bližnicam do najpogosteje uporabljenih programov...
Najboljša stvar pri osju pa so mi namizja... virtualnih namizji si lahko določimo kolikor hočemo. Problem je ko se en povprečen user, navajen na Winse vpraša... zakaj sploh potrebujem več namizji?
Od vseh stvari mi je vedno šlo na živce da sem imela odprtih neverjetno število oken, ki jih nisem potrebovala ves čas, zagon na 10 minut pa bi mi vzel preveč časa... Več namizji to preprosto reši. Med pisanjem seminarske naloge imam na trenutno uporabljenem namizju vedno odprt program za pisanje Writer torej, zravem pa še en kup člankov, ki jih uporabljam za vire.
Zaradi splošne velike aktivnosti na mailih (dogovarjanje o premnogih seminarskih, delu in ostalih prostočasnih dejavnosti), ki zahtevajo odlično odzivnost, je super imeti odprt tudi spletni brskalnik... na drugem namizju...da me ne premami srfanje po internetu. Saj vemo kako je to.
Ampak seveda nobena stvar nima samo pozitivnih lastnosti (vseh se mi ni dalo naštevat). Ob začetku sem najbolj sovražila privajanje na povsem drugo logiko, ki stoji za os. Ko sem jo nekako osvojila se je sicer prevrnila v zelo pozitivno stvar, toda prilagajanje na nekaj novega je... TEŽKO.
Zassovražila sem OO, ker ima precej drugačno logiko in ker je zaenkrat še zelo okoren. Ampak tudi tu se je s spoznavanjem programa porodila toleranca :D
Tu so se nekako končale moje pritožbe k Ubuntuju, če odštejemo nezmožnost inštalacije pspp-ja in občasnih problemov z zvokom, DOKLER nisem rekal, ok,... ne bom več imela tako zastarelega sistema... (prej sem imela verzijo 8.04) in si inštalirala novo verzijo. Potem pa se je začelo...intenet šteka, flash playerja ne morem usposobit do te mere, da bi zvok deloval... Na kratko par glavnih stvari ne deluje. Rahlo me stvar spominja na mamin računalnik, ki redno briše datoteke z usb ključka.
Znašla sem se torej v precepu... 9.04 mi ni všeč, ne glede na to s katerega zornega kota pogledaš... kaj predlagate predragi bralci...naj stopim korak nazaj in ponovno inštaliram 8.04 ali grem naravnost v kameno dobo nazaj k -winsom? iz razočaranja bi se morda hotela kaznovat (sej ne bi zdržala dolgo, ampak vseeno) :P
Ampak če kdo razmišlja o prehodu na linux, priporočam. Resno!
