Še v petek smo se smejali, ko smo gledali poročila o tem kaj se dogaja na Viču v Ljubljani. No, ne da bi se režali kaj privoščljivo - koneckoncev se mi zdi prav tisti konec Ljubljane še vedno z tem še zelo domač, ker sem prvo leto preživela prav tam. Poleg tega pa je bila v naši sredi tudi trenutna prebivalka tistega okoliša, ki se ji pred tem (na srečo) še sanjalo ni kaj se dogaja "doma." Na srečo je srečno prišla na suho in si odpočila od napornega tedna. :)
Da stvar ni bila zelo smešna smo vedeli, ker koneckoncev pod hišo v kateri smo bili teče potok in ker zraven neke druge hiše teče hudournik. Struga, ki je bila zjutraj še prazalzna, je bila do večera napolnjena do roba.
Hudournik Bela v nedeljo, ko se je že "umirila"
In ko smo se včeraj pogovarjali koliko od te zadnje hiše je zalilo. Jap. Okrog in okrog voda do kolen in nato še višje. Poplavljena garaža, poplavljen hodnik, ki pa se na srečo ne uporablja zares. In na srečo, je bivanski prostor dvignjen za tri stopnice. Torej eno stopnico više od vode. Fajn.
Ampak danes popoldne, ulica ni izgledala nil kaj grozeče ali poplavljeno (zgoraj)
Seveda nas dobravolja ni minila. Eh, kje pa! To, da imamo v Vipavi končno jezero. Kaj jezero, jezerA (torej v množini), da se lahko gremo končno kopat, da imamo bazen, teraso z razgledom, da nam manjkajo le plavutke ali čoln... Eh ne, smeh je pol zdravja in ko se zgodi kaj takega je zdrav smisel za humor še bolj potreben.
(pred hišo)
(za hišo)
Ko se je prijateljica (Dori tokrat nej ti bo ;)) končno spravila iz suhega otočka svoje hiše (dejansko je vse naokoli voda), smo se odpravili na kratek sprehod - da pofirbcamo in ugotovimo kakšna je situacija okoli.
Med sprehodom sem se spomnijala davnih let... ko smo še kot osnovnošolska otročad bredli po glavnem vipavskem trgu, ki je bil, na nae navdušenje in zgroženje odraslih, poplavljen. :) Zabavni spomini, ko smo bredli ob v Podskali po uni poti ob hiši, kjer smo se navadno sprehajali s s sladoledom iz Marjance v roki (mimogrede, če pridete v Vipavo, ga morate nujno poskusit - tudi če ni poplav;)). Pa da ne omenjam dejanske Podskalce, kjer je voda dobesedno, in res brez heca: DOBESEDNO drla iz vsake razpoke v kamnih. Danes je bilo čisto isto.
Zadnji izvir, glavni izvir Podskale ... :D Voda besno buta iz jame, kot da bi jo imeli za ujetnico Nanosa par stoletji. Dere in dere ven. Bela pena, drugega ni videti. In naprej rjava voda. Sej če jo pogledaš se itak ne zdi visoka, ampak, če si že kdaj bil tam in si lahko primerjal... WOW! Kakšen meter, meter in pol bolj visoko kot navadno. hard ej!
Pa sej, kej bom razlagala svoje otroške spomine in jih primerjala. Itak vas ne zanimajo. Poglejte si raj fotke.
Lathierjev dvorec... koliko vode je bilo za vrati nihče ni želel preveriti. Pa sej je bilo videti kako visoko je voda drla :)
Tuki se nahaja prou luškan mostiček in potoček pod njim... v "navadnih dneh"
Vipava - stičišče vode iz izvirov Podfarouž (levo) in Podskalca (desno)
Podfarouž z vrha (bivšega farouža)
Pa sej ni TOK visoko... navadno se tle spustiš sam kake dva metra dol, da lahko mal počofotaš :)
Bruha in bruha tudi u Podfaroužu
Podskala (eh... vsi otroškispomini iz tega kraja...)
Podskala. Voda teče tudi iz restavracije
Ta lep most od Lanthierjev se vidi v ozadju... no, zgrnji del mosta...ostalo je pod vodo - ergo toliko vode tudi v dvorcu :)
Vrt, ki se je spremenil v potok. Upajmo, da tokrat ne bo naplavilo kake človeške ribice, kot zadnjič..
Torej... a gremo plavat? :P
