Zadnjič me je prijateljica spomnila na pesmi. Na tiste v knjižici z žametnimi platnicami, ki je izšla v dveh ali celo treh izvodih. Notri so se nahajale pesmi, ki so orisovale zblojeno mišljenje nekega dekleta...
.. ampak tisti časi so minili. Sedanjost ni tako poetična, rim je zmankalo. Še tistih nekaj, kar jih je bilo. Sedaj so vpesnjene v (službene) maile neke vzporedne resničnosti... Morda zato, ker so bolj razumljive, kot vse življenje onkraj 22" enkrana...
Mogoče poskusiš še s kako pesmijo na papirju? Če je bila ta žilica v tebi, sigurno še ni umrla. Prestavi jih iz mailov na papir ... Enostavno, ne? :)
OdgovoriIzbriši