Ko si srečen...

Kaj narediš ko si srečen?

Kaj pa ko si zares mizeren? Ko sem dva dni nazaj ležala v postelji crknjena in res SITA vsega kar se je v tem tednu zgrnilo name, nisem več vedela kaj in kako. Jezna sem bila nase, ker samomor (izi wej aut) pri meni res ne pride v poštev. Potem pa sem se spomnila ene stvari, ki je še vedno pomagala - maša pri sv. Jožefu. Balzam za dušo. Priznam, da so me že berila in evangelij konkretno spravili k sebi. Pridiga pa... balzam za dušo :)

Ampak v nov dan me je "res moral" popeljati še en zelo "razveseljujoč" sms. In posledica tega je bil nov CD. In sedaj, ob poslušanju klavirja in Mie Žnidarič, gre stvar na boljše. Šansoni pomagajo. Pogovori v katerih zaključiš nekatere stvari, pogovori kjer drugi na tvoje presenečenje zaključijo stvari... in glasba.

Naj še kdo reče, da glasba ne pomaga ;)

Rada bi...

Rada bi pela, KRIČALA, jokala, se smejala...

namesto tega pa se počutim zvezana, nemočna in indiferentna zaradi stvari, ki se dogajajo.

Skru it!

Ko si v takem si vedno sam.

Danes

včasih ti dan res prinese velika presenečenja.

Ena so dobra, druga niso. Ampak eno dobro je vsaj za tri slaba, tku de prevaga :D

Up in the Air refleksija

Da lahko razumete to obajvo, je ogled filma Up in the Air nujen. V nasprotnem primeru vam najbrž ne bo jasno prav nič :D Fajn film mimgrede. Končno en, ki sem ga gledala od začetka do konca.

Zadnje čase se mi je nabralo res en kup osnutkov. O stvareh, o ljudeh o katerih bi rada govorila, pa si ne pustim. Ker vem, da misli ne bom uspela zbrati v eno pametno ali vsaj smiselno celoto.

Po eni strani me sploh ne moti, da so moje misli zadnje čase tako... raztrešene. Po drugi strani pa ja. Težko se je obnašati do oseb, pri katerih nimaš stvari toliko popredalčkanih, da bi bila stvar funkcionalna. Seveda to pusti tudi druge posledice - v obratno smer. Namesto, da bi se kalna voda razbistrila postane še bolj kalna. Eh, ljudje tudi kompliciramo stvari po nepotrebnem.

Je res lažje živet tisto pravo racionalistično življenje, kot ga je glavni lik iz filma Up in the Air. Nič računanja na druge. Sam zase. Nase se preprosto lahko zaneseš. Vedno veš, kaj si misliš, nikoli ni presenečenj. Ni razočaranj.

In ni problem karkoli narediti še za druge... kakšne usluge, dobrega dela. Potem pa tako, kot je lik v filmu, odkriješ, da to tem nič ne pomeni - le kapljica v morju vsega. Ne, ne zdi se ti zamalo. Le nekoliko si žalosten, nekoga želiš razveselit, pa tega dejansko sploh ne potrebuje. Ampak itak, da ne zameriš, še vedno ostane občutek, da si pomagal.

Alpa ko že misliš, da si dobil nekoga, v kogar bi se lahko zares zaljubil pa ugotoviš, da ima za sabo še celo svojo družino ali pa pač kaj drugega. Seveda odpadeš. Ponovno razočaranje.

Ampak po drugi strani, svojega debelega želvjega oklepa nisi nikoli zares zapustil, mehka notranjost je bila še vedno varno skrita. Po vseh razočaranjih veš, da se lahko zares zaneseš le nase, da se sam res ne boš prizadel. Ni ti pa žal, da si z glavo pokukal v širni kruti svet. Važno je, da gledaš naprej, bogat z novimi izkušnjami za prihodnjost vseh svojih nabranih milijon milj preneseš na račun nekoga, ki ga imaš rad.

pepel

Danes sem si vzela fraj dan, da poglobim odnos, do dveh najpomembnejših oseb v mojem življenju: do sebe in do Njega.

Današnji plan je vsaj v manjši meri oblikovat plan za naslednjih 40 dni. Eden izmed planov je gotovo zelo velikopotezen: diploma. Stvar, ki me že dolgo teži in zaradi katere se res moram prijet v roke in jo naredit. Upam, da bo 14 dni življenja doma, kjer se nič ne dogaja. Ni bilo ravno lahko sprejeti te odločitve, ampak... aj has tu!

Kaj vse me še čaka? Pojma nimam. Ampak nekako druga (morde tretja alpa četrta, ok) misel danes je bila "

And I promise to make the sacrifice." (The way I Feel, 12 Stones)

Danes bom torej razmišljala tudi o tem. Kaj bo prišlo na dan... bwo. Vi vil zi. Dršte pesti, da bo dan uspešen ;)