Včeraj zvečer sem prišla domov polna razočaranja. Ne samo razočaranja. JEZE! Počutila sem se kot da je padla še zadnja gledališka trdnjava.
No, bom začela na začetku. Kot sedaj že ... kar redno, so (Mladinsko gledališče) nas (prebivalce AK) povabili na ogled brezplačne predstave Nižina neba. Objavljeni so bili kar trije termini - sreda, četrtek in petek.
Predstavo sem pričakovala zelo dobre volje in v super družbi. Radovedno sem se spraševala s kakšnim presenečenjem bo Mladinsko gledališče postreglo tokrat. Predstava z naslovom Nižina neba naj bi bila narejena po slavnih antičnih Metamorfozah.
Presenetili so me. Priznam. Prvih pet minut predstave sem pretrpela zgolj zato ker sem sedela v Mladinskem gledališču in sem verjela, da bo neurejenost prerasla v neko glavno sporočilo, ki me bo zadelo kot vedno. Ampak ne! Ostalih neskončnih minut nisem trpela. Občudovala pa sem lepe opečnate oboke pod našo prelepo hišo.
Predstava se je vlekla. Nikjer ni bilo ene bistvene stvari. Zgolj sex in klanje. To kar sem videla že v vseh drugih gledališčih in zaradi česar jih ne obiskujem več. Ne rečem da tega v dotičnem gledališču še nisem videla, ampak.. navadno je bilo sredstvo za dosego cilja. Tokrat pa... nič.
Počutila sem se kot da me imajo za neumnega gledalca, ki bo skakal od veselja, ker bo gledal kako se dva (sicer gledališko) spoznavata (v svetopisemskem pomenu besede, seveda), ki bo najbolj navdušen, ker si ženska v predstavi sleče majco in pod njo nima nobene druge obleke. Zgodba ni pomembna, zgodba je obstranska. Zgodba je... izpustljiva. Zgodbe ni!
Čakala sem konec. Komaj sem ga dočakala. Nisem jim mogal ploskati. Zakaj pa bi jim? To bi pokazalo moje odobravanje, ne pa gnusa ki sem ga v tistem trenutku čutila.
Se tudi mladinsko gledališče počasi spreminja v gledališče kjer boš gledal igralce gole, ne bo pa pomembna zgodba? Sem res čudna, če mi ni do predstav, ki imajo za bistvo (namige na) spolnost?
No, bom začela na začetku. Kot sedaj že ... kar redno, so (Mladinsko gledališče) nas (prebivalce AK) povabili na ogled brezplačne predstave Nižina neba. Objavljeni so bili kar trije termini - sreda, četrtek in petek.
Predstavo sem pričakovala zelo dobre volje in v super družbi. Radovedno sem se spraševala s kakšnim presenečenjem bo Mladinsko gledališče postreglo tokrat. Predstava z naslovom Nižina neba naj bi bila narejena po slavnih antičnih Metamorfozah.
Presenetili so me. Priznam. Prvih pet minut predstave sem pretrpela zgolj zato ker sem sedela v Mladinskem gledališču in sem verjela, da bo neurejenost prerasla v neko glavno sporočilo, ki me bo zadelo kot vedno. Ampak ne! Ostalih neskončnih minut nisem trpela. Občudovala pa sem lepe opečnate oboke pod našo prelepo hišo.
Predstava se je vlekla. Nikjer ni bilo ene bistvene stvari. Zgolj sex in klanje. To kar sem videla že v vseh drugih gledališčih in zaradi česar jih ne obiskujem več. Ne rečem da tega v dotičnem gledališču še nisem videla, ampak.. navadno je bilo sredstvo za dosego cilja. Tokrat pa... nič.
Počutila sem se kot da me imajo za neumnega gledalca, ki bo skakal od veselja, ker bo gledal kako se dva (sicer gledališko) spoznavata (v svetopisemskem pomenu besede, seveda), ki bo najbolj navdušen, ker si ženska v predstavi sleče majco in pod njo nima nobene druge obleke. Zgodba ni pomembna, zgodba je obstranska. Zgodba je... izpustljiva. Zgodbe ni!
Čakala sem konec. Komaj sem ga dočakala. Nisem jim mogal ploskati. Zakaj pa bi jim? To bi pokazalo moje odobravanje, ne pa gnusa ki sem ga v tistem trenutku čutila.
Se tudi mladinsko gledališče počasi spreminja v gledališče kjer boš gledal igralce gole, ne bo pa pomembna zgodba? Sem res čudna, če mi ni do predstav, ki imajo za bistvo (namige na) spolnost?
