sobota, 24. januar 2009

Prav lepo mi žvrgoli.

"prpelte mi tri črnce, kakaduja in palme, pa se zmenmo" (za inštrukcije)

in tako je name padel kakadu. Ja, tu je ene vrste ptič. Ampak si predstavljate kej bi dejansko pomenlo kupit kakaduja? Pravega ptiča? Wps...
In itak je že od začetka zjejdnje, tku de... ja, itak pliško.

Ampak malo me je bilo strah. Plšasto raco še dobiš...kaj pa kakaduja? Alpa vsaj kakšnega drugega ptiča? Ja, treba je imeti rezervn plan: medvedek z lepo majico in na njej napis svojega imena: Kakadu. :D

Prva otroška trgovina v BTC, del prodajalne s plišastimi živalmi in...bumf. Tam sta bla... dva ptiča...itak sta takoj ratala kakaduja... Roza in vijola. Hmmm kateri bi bil primernejši za tipa? Ja rozst itak. Kasneje sem se sprehajala še drugod med trgovinami in...hmmm dejansko zagledala kakaduja, ki je opazoval množičo mimoidočih, zraven svetlečega in super lepo fajn obdelanega Swarowski kristala pa številka 700... morda ko bom bogata... ;)

In vino veritas?


eh, kej pa vem... prisegam bolj na žgano, za kej tazga :P

Ce n'est pas vrai

to je vse... to ni res ali ne morem verjet...

petek, 23. januar 2009

Vino

Ja, zamujam, kronanje vinske kraljice 2009 se je zgodilo že prejšnji petek. Ampak se mi zdi, da morde kdo še ne ve.
Seveda, prava Vrhpoljka je. Karolina Kobal(vir):


sreda, 21. januar 2009

Diploma

Jutri pa zares začnem, ma ne s pisanjem, sam z branjem..
upam, da ne bom zapsala že pri prvem članku tkao kot danes.

ponedeljek, 19. januar 2009

telefoni

Kej je fora tega, da imaš možnost 5 minut preživet s človekom, se nahajaš na istem mestu in moraš poslušat kako se ta oseba pogovarja po telefonu z drugo osebo skorajdane o vremenu?!

To me vedno razpali. Ok, če je nujen klica ga sprejmeš, ampak drgač res ne vidim razloga zakaj ne bo upal/a počakat dve minuti, ko bomo itak že vsak na svojem koncu.

A ne govori to odnosu, ki ga ima taka oseba do tebe?

petek, 16. januar 2009

voščila

Danes sem si vzela par ur časa, da premlejem svoje življenje... domov sem se peljala z avtobusom, priznam, drgači ni šlo.

Ampak s tem ni nič narobe. Rada se vozim z avtobusom in če ne bi bili tako presneto dragi (ja, še zmjri si nism zrihtala popusta) bi se z njimi vozila redno. To je čas, ki si ga lahko zares vzamem zase. Ko med zrenjem skozi okno in opazovanjem pokrajine z mislimi letim kamorkoli pač že. To je čas ko z eno asociacio nekontrolirano preletim na drugo in na tretjo in tako naprej. Bogastvo trenutka, ki si ga drugače skoraj ne morem dovoliti zaradi vseh stvari in ljudi ki mi plešejo po glavi in okoli mene.

Tokrat sem se posvetila tudi mobitelu. Ma ne, nisem obsedena z njim, sam SMSjev se je nabralo prevč in tulifon mi je stalno težil, da ne morem poslat nobenega od 5 smsjev, ki jih na teden pošljem. In ker novo leto še ni zares daleč. Eni so ga praznovali pred dvema dnevoma. Mi je bilo zanimivo še enkrat prebrat smsje. Vedno sem si te smsje prepisovala. Letos sem pustila le tiste za katere verjamem, da bi jih morda napisali pošiljatelji, torej nobenega "notranjega miru". Kaj sploh to pomeni? Ve da zveni, ampak pomen? Eh,...

torek, 13. januar 2009

hude izjave današnjega dne

Ne bom jih komentirala, so pa konkretno zaznamovale dan...no, u bistvi se bodo nekatere vlekle še dolgo, dolgo, spejt druge bodo aktualne nekaku do četrtka... :D
  • Prijava diplomske torej ni veljavna,
  • Bo vprašala DŠ,
  • Mamma Mia, telefon ne dela,
  • ma ne moreš falit (pr čokolatinah op.p.)
  • redni majo prednost, ma ne pozabi na nekontaktirane,
  • najprej KAJ, potem šele ZAKAJ
  • Ma ni važnu kam, sam dejte mi 10 črncu
  • boste prnesle kakaduje?
  • In kako je blu za novo leto u Bovci?
Ne, sej ne se trudit povezat izjav z osebami. Ni ena oseba in ni jih preveč.
In ni važnu al je bla posledica šok al smeh...no, ob eni se režim že od kar je padla ideja, ampak teve najbrž ne boste ugotovili...ali pač?

petek, 9. januar 2009

brez interneta

Cel prejšnji teden je bil zelo naporen - predvsem psihično. Težko se je vrniti iz pravljice čistega zraka, ki te ne pozabi spomniti kako elegantno se premika. Težko se je vrniti iz pravljice drugačnega, počasnejšega dela, kjer je bila vsaka stvar ki sem jo naredila nagrada sama zase in ne nuja. Težko se je bilo vrniti v svet, kjer ljudi srečuješ, ko prideš domou in ne obratno. Težko se je vrniti ...

Burja me je v zadnjih dveh tednih dodobra prepihala. In po dolgem času sem spet zares vedela, zakaj jo imam tako zelo rada. Trenutnki ko čutiš vsako celico telesa, ker te zares povsod zebe, ko premikaš noge naprej in samo naprej, hodiš pa v desno. Ko hodiš po ulici in ti zmanjka zraka - zaradi zraka samega. po dolgem času sem se občutila kako je z razlogom hoditi vzvratno. SUPER

Ampak, vsaka pravljica se enkrat konča. Nisem pa mislila da se bo končala tako travmatično. Brez interneta in glavnega vira vseh mojih podatkov - prenosnega diska. Čeprav so bili vsi kabli pravilno vklopljeni... Očitno se je tudi računalnik bolje počutil v Vipavski dolini :)

tako je bil ta teden kar zabaven. Namesto sedenja za računalnikom in zrenja v monitor, sem izvajala spoznavanje zasneženih Ljubljanskih ulic, novoletne razsvetljave (no, zdej lahko še povem, da res ni vredna vsega kar naredi...), snidenj ljudi s katerimi se po nekem čudnem naključju čutim zelo povezana, čeprav jih nisem videla tudi več kot leto dni...

Po dolgem času se je izvedel tudi francoski večer. Bile so svečke, bilo je dobro vino (udeleženci lahko to gotovo potrdijo) in tudi sira ni zmanjkalo. Družba je bila pestra, pestrejša od prejšnjih.

Par dni v tednu je bilo kar takih, ko sem se zvečer z največjim veseljem vrgla v posteljo in zaspala. JEI!

Udeležila sem se razprodaj - ja prou ste prbrali... ma j blu najbel nujnu. Ob vsakem sprehodu izven hiše -tudi najkrajšem - so me mokre noge opominjale... in ok, udala sem se in šla po nakupih. Ampak ob trenutni modi je to...lajkli misija nemogoče. Ja, ampak... med obupanem obhodu in kvazi ogledovanjem ponudbe v žnjti trgovini v počutju "tudi-tuki-n-bo-prou-neč" in "zkej-točnu-imjo-štcuno-n-dvataužntih-kvadratnih-metrih-če-injo-točnu-pjt-različnih-modelu", da ne omenjam pogovora po telefonu v istem stilu.. in sem jih zagledala... tam.. prav tam so bili... v prepovedani coni. V tistem trenutku sem jih videla osvetljene z reflektorjem, kot da bi bili sami na odru, okoli pa tema. In ja...nej kdo reče, da niso najjači.


Spomin na Maroko mi pač res ne bo zamrl, ugotavljam. Najprej spis o sanjskih počitnicah - halo?!?!!?o tem res nimš spisa za pisat- z eno besedo: Maroko. In med nakupovanjem sem zagledala en zelo najjači sadež. Kaktus. Ni bil sicer tak, kot tisti tam v vročih krajih (baje majo TRENUTNU cele 3°C), ampak za budit spomin - zmjri! :)
Pred in po, seveda :)

petek, 2. januar 2009

Kako bom umrla?

Načeloma res ne maram takih testov, ampak, ko gre za izbirat med neumnim testom ali delanjem seminarske naloge.... no vsi vemo, kaj se izbere, kajne.

Seveda sem najprej preverila koliko blondinke je v meni - že zarad tega ker s z mamo še vedno kregam o tem ali sem blond al ne - glede na barvo las, da ne bo pomote. Ampak rezultati niso za javnost ;) no v bistvi jih sam nisem shranla...

Naslednji test je bil "How will you die?" Meni se je zdej zanimiv. Hotla sem seveda potrdit svojo hipotezo, da me bo še mlado zgazu avto...ampak ne.. rezultati so sledeči (upam, da znaste angleško):

Result: Lying In A Pool Of Vomit
You love to party and have a good time, but good times can get really bad really quickly if you eat the right amount of doughnuts.

Want to stay alive as long as you can? Eat in moderation, always give food a "sniff test" before you eat it, and be sure that at least one of your friends knows the Heimlich maneuver. And we know you love your wall of empty liquor bottles, but maybe it's time to find a more productive hobby. Like shoplifting!