Gurmana

Morda bo kdo rekel, da sem postala že preveč lokal zapisov  patriotska... ampak tega dejansko ne morem spustiti iz zapisov svojega bloga! :)

Namreč restavracija Gurmana v Vipavskem hramu. Restavracija je v rokah dveh mladih fantov, ki imata preprosto politiko - vse se da, bomo že zrihtali. Seveda govorim to za večje skupine, za manjše nimam izkušenj, ampak gotovo sta prav tako fleksibilna. :)

In ne, ne delujeta mi pretirana flegmatika, se pa maksimalno potrudita, da so želje njunih gostov upoštevane. Seveda vesta kje so omejitve - recimo prostorske...

Itak veste kako tečna sem in vedno nezadovoljna, ampak v tem primeru... ostanem brez besed, brez enega samega komentarja... hrana... postrežba... hmmm. Ne najdem besed. Mi lahko nekdo z obširnejšim besednim zakladom lahko pomaga?

Od zadnjega obiska v restavraciji je minil že skoraj mesec dni, pa še kar ne morem pozabit. Vmes sem bila še v kakšni drugi restavraciji, kjer so stregli slow food. Ampak postreči več kot 100 ljudi v manj kot 10minutah se niti zdaleč ne primerja s postrežbo kjer sem v skupini dobrih 40 ljudi čakala na svoj krožnik 10 min, medtem, ko so bili moji sosedje že pstreženi in so natakarji že zalagali s hrano ostale mize...

Pa da ne govorimo o hrani... Tisti njoki v parmezanovi skledici in vinski omaki s pršutom... 

Svaka jim čast. Pejdte provt, se splača!

OPOMBA: Fotografija je seveda čisto preveč dobra, da bi lahko bila moja... nastala je izpod fotoaparata Benjamina, ki je fotografiral Tamarino porcijo njokov; pravita, da sta oba Fotografa enako odgovorna. In se jima NAJBEL zahvaljujem za dovoljenje za objavo teh slastnih njokov... njaminjam... jih gremo sprovat?