Kot otroci smo se vedno veselili dneva, ko je bila vista*. Čeprav nismo vedeli zakaj se tisti stari fantje in dekleta čudno obnašajo (bili so pač vinjeni- ampak kaj pa otrok ve;)) in delajo neumnosti, učitelji jih grdo gledajo in tako naprej.
Vista je tradicija naših koncev (ne vem kako daleč severno, južno, vzhodno in zahodno sega, zato ne bom definirala). Zgodi se kot dogodek, ki spremlja enega od inicijacijskih obredov mladih fantov v družbo odraslih - ko so godni za služenje vojaškega roka (to sicer sedaj ni več obvezno, ampak novačenje za vojsko še ostaja).
Takrat dobijo od vojakov pisemce, naj se zglasijo v vojašnici, kjer so jim povedali v katerem delu vojske bodo služili vojaški rok (naj gre za pehoto, ali civilno služenje).
In to pisemce je hkrati povod za drug obred, za visto.
Vista je vedno sestavljena iz trktorja in nakladalke za seno. Slednja je oblečena v smrečje in okrašena s rožami, ki jih pripravijo punce iz iste generacije, kot so fantje (tisti, poklicani k vojakom) in trakovi iz krep papirja. Seveda zraven paše tudi slovenska zastava in tabla z napisom. Tabla pove od kod je vista. Metličarji (na zgornji fotografiji) so iz Budanj, Nafarji so iz Vrhpolj, Bržwtrji iz Malih Žabelj, Fžulrji iz Velikih Žabelj... vsak kraj je torej poimenovan po tisti dejavnosti, pokateri so jih prepoznali prebivalci sosednjih vasi. Najbrž ni težko ugotoviti s čim so se ukvarjali v Budanjah in kaj so sadili v Malih Žabljah, kajne? :P
Trakovom iz krep papirja, ki jih na visti, fantih in dekletih, traktorju niti približno ne sme manjkati! Zato so dobili tudi svoje ime: pandlci.
Priprave se seveda začnejo že dolgo pred slavnim dogodkom - seveda je potrebno vse okrasiti in ovenčati. Na dan, ko so fantje poklicani k vojakom, pa se vsi skupaj natovorijo na nakladalko, kjer ne manjka hrane in pijače. Prva postaja so vojaki, nato pa iz vasi v vas, kjer opozarjajo na to, da so prišli z glasnim vriskanje in trobljenjem.
Danes sem bila v bistvu posebej presenečena, saj je z ukinitvijo obveznega služenja vojaškega roka, potihnil tudi obred viste. Naša generacija je imela ravno to nesrečo, da je doživela polnoletnost v času, so obvezno služenje ukinili, zato viste nismo imeli. Sedaj pa so obred oživili in tako danes že cel dan poslušam trobljo in vriskanje.
Naslednje leto v tem času, pa si morda pridete pogledati to zanimivo stvar.
