Marjeta je pred odhodom v Maroko kupila 1kg bonbonov za lacen otroke na avtobusu ali vlaku.
Srecali sva priblizno 11 lacnih otrok. Vsak je dobil priblizno 2 bonbona.
Bonbon tehta priblizno 10g.
Koliko bonbonov ima Marjeta se s sabo?
petek, 12. september 2008
sreda, 10. september 2008
solski spis
Marjeta, Meta in moji mehurcki na sprehodu
Se v zavetju hotelske sobe so bili mehurcki komaj slutni in sktiti pod majico. Nato pa sva se odpravili proti Muzeju Arheologije. Ogledovali sva si prve eksponate. Obvestili so naju, da je v bistvu muzej zaprt.
Skozi puscavo senc in mrazu (tega je namrec mocno primanjkovalo) sva se pocasi priklatili do enega zanimivega mesteca oz kashbaha v Rabatu. Ker se imena ne spomnim, ga ne bom zapisala. Ogledali sva si rusevine iz obdobja rimljanov in tudi perzijske(?) rusevine. Bilo je zelo lepo in vroce, zato sva se sli nekoliko ohladiti v hladno oazo. Tudi oaza je bila tam. V njej sva najprej videli majhne mlucke. Veselo so se igrale. Bile so res majhne in puhaste. Joj kako so bile lepe!
Pogledali sva si tudi nedokoncan minaret. To je stolp pri moseji. Iz njega vsak dan klicejo muslimane k molitvi. Zraven so bile tudi zelo lepe bele stavbe. In mavzolej. Marjeta mi je razlozila kaj je to. To je hisa, ki ti jo zgradijo ko umres. Ampak jaz nikoli ne bom umrla. Marjeta je rekla, da ga meni ne bodo zgradili.
Pocasi sva bili ze zelo utrujeni. V hotelu sv kar lepo zaspali. Se prej pa sva jedli. Bili sva ze zelo lacni.
Danasnji dan se je zacel zelo dezevno. Hoteli sva si ogledati Eksoticne vrtove. Ljudje pa soi naju usmerjali enkrat levo, drugic desno. Po dveh urah sva bili zelo zmedeni. Znasli sva se na zacetku.
Bili sva zelo zalostni, zato sva odsli v internet kafe.
Morda bova vrtove vseeno videli. Do njih morda pelje avtobus stevilka 28; 27 ali 13.
Tam bova lahko videli najbolj razburljive stvari kot so palme, ogromne skrpjone in kace s zivozelenili ocmi. Kace bodo tudi govorile in nas hotele pojesti. Ampak jaz se ne bojim. Marjeta zna francosko in jih bo ze uspela prepricati, da naj naju ne poje.
Se v zavetju hotelske sobe so bili mehurcki komaj slutni in sktiti pod majico. Nato pa sva se odpravili proti Muzeju Arheologije. Ogledovali sva si prve eksponate. Obvestili so naju, da je v bistvu muzej zaprt.
Skozi puscavo senc in mrazu (tega je namrec mocno primanjkovalo) sva se pocasi priklatili do enega zanimivega mesteca oz kashbaha v Rabatu. Ker se imena ne spomnim, ga ne bom zapisala. Ogledali sva si rusevine iz obdobja rimljanov in tudi perzijske(?) rusevine. Bilo je zelo lepo in vroce, zato sva se sli nekoliko ohladiti v hladno oazo. Tudi oaza je bila tam. V njej sva najprej videli majhne mlucke. Veselo so se igrale. Bile so res majhne in puhaste. Joj kako so bile lepe!
Pogledali sva si tudi nedokoncan minaret. To je stolp pri moseji. Iz njega vsak dan klicejo muslimane k molitvi. Zraven so bile tudi zelo lepe bele stavbe. In mavzolej. Marjeta mi je razlozila kaj je to. To je hisa, ki ti jo zgradijo ko umres. Ampak jaz nikoli ne bom umrla. Marjeta je rekla, da ga meni ne bodo zgradili.
Pocasi sva bili ze zelo utrujeni. V hotelu sv kar lepo zaspali. Se prej pa sva jedli. Bili sva ze zelo lacni.
Danasnji dan se je zacel zelo dezevno. Hoteli sva si ogledati Eksoticne vrtove. Ljudje pa soi naju usmerjali enkrat levo, drugic desno. Po dveh urah sva bili zelo zmedeni. Znasli sva se na zacetku.
Bili sva zelo zalostni, zato sva odsli v internet kafe.
Morda bova vrtove vseeno videli. Do njih morda pelje avtobus stevilka 28; 27 ali 13.
Tam bova lahko videli najbolj razburljive stvari kot so palme, ogromne skrpjone in kace s zivozelenili ocmi. Kace bodo tudi govorile in nas hotele pojesti. Ampak jaz se ne bojim. Marjeta zna francosko in jih bo ze uspela prepricati, da naj naju ne poje.
ponedeljek, 8. september 2008
drugi dan
Drugi dan ...
ma ostala sem se pri prvem dnevu. Na vazso veliko zalost pa se mi ne da vec pretirano razpredat. S porocilom namrec zaostajava ze skoraj cel teden.
Torej. Koca na 3200 visinskih metrih je urejena tku de... ne verjames da si na taki visini in da so zadnje ' ure in pol mimo tebe hodile sam mule in par ljudi... Stvar je urejena tku, da dejansko gledas po stebrih kje je se kej izrezljanga- tok je vse urihtanu u nulo... hotel s 5zvezdicmi :)
Ce pa imas zraven sebe se najinega Hibraima... ki nama je za dobrodoslico naredil tako najboljse kosilo... pupe, ne hodit v Imlil, ce se ni porocen, ga bo Marjeta jutre tekla prasat, ce bi se porocu z njo (ce nje ne mara bom sla jst se z njo... morde naju vzame obe)...
Naslednji dan smo se v skupinih leziscih vsi zbudili pred 5. Sama sm se -smepec- zelo tezko premikala po koci brez opticnih pomagal, zato je morala Marjeta uporabiti kar silo. Ampak na koncu mora clovek spet pohvalit najinega Hibraima... dober frustk.. aja kej tajin za vecerjo sem ze omenla?
Potem pa sem ju pustila, da sta sla na zmenk na najvisji vrh Atlasa... al sta res bla tm al ne, me ne sprasujte... verjamem pa da ste obnasala kar najbolj spodobno, saj je bil ze drugi dan ramadana in tuki se ga kar najbel drzijo ( o tem bo itak treba namenit posebno poglavlje). tku de mama vida, brez skrbi.
Pot v dolino sva najinemu Ibraimu skrajsali s koncertom slovenskih, najprej narodnih nato pa pac slovenskih pesmi... ni niti enkrat reku "oh, sat ap voman"... se vam pravim da je najprijaznejsi, res n rzummm skej mi se ne verjamete!!!!
Nadaljevali smo s zanimivo potjo v Marakes- dva francoza sta nama povedala kako se taxisti sploh niso pritozevali nad njuno izklicno ceno za v Imlil - placala sta lajkli se enkrat vec ku midve ( in se malo)...
Naslednji dan sva potovali v Esauero.
V vodicu in od drigih judi sva ozvedelli, da ta kraj niti najmanj ni primeren za kopanje, soncenje pa sploh odpade zaradi vetra... Najin izkupicek?
Danes se ze kar normalno premikam, saj sem vzela zgornje nasvete prevec resno in se sonce nekako ni najbolj strinjalo z njimi. Rdece vijolicna barva koze je pac pokazala svoje ucinke in naslednje mesto Safi sem si ogledala zgolj v vecernih urah med sprehodom z mladimi Marocani. Marjeta seveda ni mejla takih problemov in si je ogledala tudi vse ostale znamenitosti, me je potolazila da nism lih dosti zamudila :)
Ob sedmih naju je prisel v hotel iskat njen nov dober prijatelj in naju peljal na zajtrk - v casu ramadana je namrec prvi obrok ki ga domacini zauzijejo sele po soncnem zahodu- kar je po sedmih zvecer po lokalnem casu- da stvar se zdalec ni tako lahka pa tudi pit ne smejo ves dan... zunaj pa 30 stopinj...
sva rekli sam: NE HVALA
Iz Safija sva se tako preselili severneje v El Jadida. Se en kraj kjer se ne dogaja ravno dosti - je bila torej idealna priloznost za pocivanje. Ok lazem splacalo se je pridt ze zaradi Portugalske cisterne... ko pridejo fotke, boste razumeli.
Danes pa sva v Rabatu, prestolnici Maroka. ce bo vse teklo po najinih nacrtih naju pride jutre do hotela ze navsezgodaj zjutraj iskat kralj, ki nama bo odkazal ksne prijetnejse sobane od teh ki jih imava trenutno - sej ne da se pritozujeva- na wc je dejansku ma sekret papir... ze tretji od kar sva tu!
No bodi dovolj, cez 15min naju bo pred CyberCafejem ze cakal postavni crnc z rasta lukom, ki nama bo priporocil najboljso glasbo te dezele... brez heca, on je kriv da sva sploh na neti dns... je pokazu plac...
bodi dovolj za danes. Jutrui zacnemo pac z novo limonado :p morde
ma ostala sem se pri prvem dnevu. Na vazso veliko zalost pa se mi ne da vec pretirano razpredat. S porocilom namrec zaostajava ze skoraj cel teden.
Torej. Koca na 3200 visinskih metrih je urejena tku de... ne verjames da si na taki visini in da so zadnje ' ure in pol mimo tebe hodile sam mule in par ljudi... Stvar je urejena tku, da dejansko gledas po stebrih kje je se kej izrezljanga- tok je vse urihtanu u nulo... hotel s 5zvezdicmi :)
Ce pa imas zraven sebe se najinega Hibraima... ki nama je za dobrodoslico naredil tako najboljse kosilo... pupe, ne hodit v Imlil, ce se ni porocen, ga bo Marjeta jutre tekla prasat, ce bi se porocu z njo (ce nje ne mara bom sla jst se z njo... morde naju vzame obe)...
Naslednji dan smo se v skupinih leziscih vsi zbudili pred 5. Sama sm se -smepec- zelo tezko premikala po koci brez opticnih pomagal, zato je morala Marjeta uporabiti kar silo. Ampak na koncu mora clovek spet pohvalit najinega Hibraima... dober frustk.. aja kej tajin za vecerjo sem ze omenla?
Potem pa sem ju pustila, da sta sla na zmenk na najvisji vrh Atlasa... al sta res bla tm al ne, me ne sprasujte... verjamem pa da ste obnasala kar najbolj spodobno, saj je bil ze drugi dan ramadana in tuki se ga kar najbel drzijo ( o tem bo itak treba namenit posebno poglavlje). tku de mama vida, brez skrbi.
Pot v dolino sva najinemu Ibraimu skrajsali s koncertom slovenskih, najprej narodnih nato pa pac slovenskih pesmi... ni niti enkrat reku "oh, sat ap voman"... se vam pravim da je najprijaznejsi, res n rzummm skej mi se ne verjamete!!!!
Nadaljevali smo s zanimivo potjo v Marakes- dva francoza sta nama povedala kako se taxisti sploh niso pritozevali nad njuno izklicno ceno za v Imlil - placala sta lajkli se enkrat vec ku midve ( in se malo)...
Naslednji dan sva potovali v Esauero.
V vodicu in od drigih judi sva ozvedelli, da ta kraj niti najmanj ni primeren za kopanje, soncenje pa sploh odpade zaradi vetra... Najin izkupicek?
Danes se ze kar normalno premikam, saj sem vzela zgornje nasvete prevec resno in se sonce nekako ni najbolj strinjalo z njimi. Rdece vijolicna barva koze je pac pokazala svoje ucinke in naslednje mesto Safi sem si ogledala zgolj v vecernih urah med sprehodom z mladimi Marocani. Marjeta seveda ni mejla takih problemov in si je ogledala tudi vse ostale znamenitosti, me je potolazila da nism lih dosti zamudila :)
Ob sedmih naju je prisel v hotel iskat njen nov dober prijatelj in naju peljal na zajtrk - v casu ramadana je namrec prvi obrok ki ga domacini zauzijejo sele po soncnem zahodu- kar je po sedmih zvecer po lokalnem casu- da stvar se zdalec ni tako lahka pa tudi pit ne smejo ves dan... zunaj pa 30 stopinj...
sva rekli sam: NE HVALA
Iz Safija sva se tako preselili severneje v El Jadida. Se en kraj kjer se ne dogaja ravno dosti - je bila torej idealna priloznost za pocivanje. Ok lazem splacalo se je pridt ze zaradi Portugalske cisterne... ko pridejo fotke, boste razumeli.
Danes pa sva v Rabatu, prestolnici Maroka. ce bo vse teklo po najinih nacrtih naju pride jutre do hotela ze navsezgodaj zjutraj iskat kralj, ki nama bo odkazal ksne prijetnejse sobane od teh ki jih imava trenutno - sej ne da se pritozujeva- na wc je dejansku ma sekret papir... ze tretji od kar sva tu!
No bodi dovolj, cez 15min naju bo pred CyberCafejem ze cakal postavni crnc z rasta lukom, ki nama bo priporocil najboljso glasbo te dezele... brez heca, on je kriv da sva sploh na neti dns... je pokazu plac...
bodi dovolj za danes. Jutrui zacnemo pac z novo limonado :p morde
nedelja, 7. september 2008
Podiramo stereotipe in ustvarjamo nove
Preden sva se odpravili na najino potovanje v Maroko, smo o njem slisali veliko stvari...S strani ljudi; ki se nikoli niso bili tam. Da jih omenim le nekaj: ugrabili vaju bodo in prodali v harem, tam ljudje kar napadajo turiste, kradejo, sploh nimajo bolnisnic, etc. Kot sva ugotovili, nobeno od nastetega na drzi, sva pa prisli do novih, globokih dognanj. Na podlagi lastnih izkusenj sva sestavili seznam, ki bi moral biti vkljucen v vsak turisticni vodic. Sami sva ga seveda dodali v najin Lonely Planet in novo poglavje poimenovali The most popular phrases and FAQ in Marrakesh. No, da zacnemo. Aja, sva se drzali nacela Pisi kao sto govoris, da bo bolj avtenticno.
Bonzur, sa va? Big velkom.
Ar ju from frenc, ingland? Big velkom.
Ju merid?
Luking for hasbund?
Giv mi jor fon nambur. Aj giv ju maj. dzst frends. No problem.
Wana mit maj parents? Aj tejk ju hom.
Wats jor opinjon abaut Maroko? Wats jor opinjon abaut Marakes? Wats jor opinjon abaut Marokan fud?
No problem
Ma gazel
Veri najs
Veri bjutifol
Slovenija is a najs kantri wit a bjutifol voman
Bonzur, sa va? Big velkom.
Ar ju from frenc, ingland? Big velkom.
Ju merid?
Luking for hasbund?
Giv mi jor fon nambur. Aj giv ju maj. dzst frends. No problem.
Wana mit maj parents? Aj tejk ju hom.
Wats jor opinjon abaut Maroko? Wats jor opinjon abaut Marakes? Wats jor opinjon abaut Marokan fud?
No problem
Ma gazel
Veri najs
Veri bjutifol
Slovenija is a najs kantri wit a bjutifol voman
sreda, 3. september 2008
Marjeta je danes lepa in ne pametna
po dogovoru, ki ga imava - se pac izmenjujeva- in zato ni dala nobenega pametnega predloga za naslov...
Ok tako gre? sej ne vem kje sva ostali... tokrat bo morde vec srece in bova z M napisali vsaka nekaj....
meni je pripadla cast, da pisem o najini gorski pustolovscini in zadnjem dnevu v Marakesu.
Vceraj sva se namrec odpravili proti goram. Najin cilj je bil najprej majhna vasica (beri vecja od Vipave) po imenu Imlil (naglas na prvem i-ju, drugega se skoraj ne izgovori). Waha?
Ker sva se v gore odpravili na prvi dan ramadana, sva si privoscili kar cel grand taxi (ti se uporabljajo za medkrajevno potovanje). Ja taki sva- vse hoceva zase; Zanearimo dejstvo da se navadno v teh mercedezih vozi po 6 ljudi. In se stlaciva... :D .... v avto po eni uri upanja in cakanja na moribtne loleke, ki bi sli v isto smer kot midve... po eni uri prideva do tja.
V Imlilu naju takoj pobase en tip in nam pokaze na zemjevidu kje se gre, pove ceno najema vodica in naju nato pelje se do urada francoske alpinisticne zveze kjer postavijo visjo ceno... ma itak sva skrti in se zmenva, de bi se hrano in prenocisce in vse skupi dobiva za manj kot 50€ za dva dni (itak po osebi).
Ampak mozicek, nama pove, da naju ne bo peljal on, in prikaze se se njegov brat... Marjeto je skori usulo s stola v upanju; da bo to najin vodic. In res je bil najin(bolje receno njen) Hibraim je najjaci in ga ze kar mal pogresava. Na zacetku je bil kar malce zadrzan, ampak potem sva mu verbalno in neverbalbno povedali; da noceva suznja ali sluzabnika in ratu je najin kar fajn prjatu. S sicer slabo anglescino smo se pomenli vse.
Kr pa seveda lenobi kot sm jaz hoja ne gre najboljse od rok (in nog) je bil ful prjazn in je kar stalnu spraseval - you ok? Sej pravim, da je bil najpreijaznejsi. Sam si ga je Marjeta total omrezila in sm rekla, de ok, nasledn dan ju pustim, da gresta sama do vrha in zato zacela izpeljevati svojo taktiko... bla sm kar najbel polzek in utrujena... ok, tu ni bla taktika :(
Po dolgem casu lazenja v hrib (mam se ti bi zmogla), ko sem se kot ze tolikokrat sesdla na skalo in zakricala: Im having a break. Hibraim se je seveda prijazno ustavilm in nekaj mahal po zraku. Marjeta pa je vsa vesela ( ze dolgo je namrec zadrzevala v sebi jezo; k se je vodic vec ukvarju z mano ku z njo) vskliknila: oh, we are there already? This is it?
Seveda je vzklik tudi v meni naredil cudezni preobrat - zbrala sem se zadnje kancke energije in vdignila glavo: pogled ob katerem zaostanejo besede. Koncno sva videli koco, ki je bil najin cilj za prvi dan. Ura je bila okoli 13h popoldne.
Se kaksno uro hoje in kmalu smo se znasli v neposredni blizini koce. Marjeta je nekoliko omagala in se z izgovorom da fotografira, nekoliko zaostala. Takrat pa sem sla v akcijo... Ene 100m pred koco sem se obrnila k njemu in mu po resnici povedala: I cant go on anymore, ill turn back.
"ok"
je bil njegov odgovoro med smehom
vec prihodnic... ura interneta se je iztekla
Ok tako gre? sej ne vem kje sva ostali... tokrat bo morde vec srece in bova z M napisali vsaka nekaj....
meni je pripadla cast, da pisem o najini gorski pustolovscini in zadnjem dnevu v Marakesu.
Vceraj sva se namrec odpravili proti goram. Najin cilj je bil najprej majhna vasica (beri vecja od Vipave) po imenu Imlil (naglas na prvem i-ju, drugega se skoraj ne izgovori). Waha?
Ker sva se v gore odpravili na prvi dan ramadana, sva si privoscili kar cel grand taxi (ti se uporabljajo za medkrajevno potovanje). Ja taki sva- vse hoceva zase; Zanearimo dejstvo da se navadno v teh mercedezih vozi po 6 ljudi. In se stlaciva... :D .... v avto po eni uri upanja in cakanja na moribtne loleke, ki bi sli v isto smer kot midve... po eni uri prideva do tja.
V Imlilu naju takoj pobase en tip in nam pokaze na zemjevidu kje se gre, pove ceno najema vodica in naju nato pelje se do urada francoske alpinisticne zveze kjer postavijo visjo ceno... ma itak sva skrti in se zmenva, de bi se hrano in prenocisce in vse skupi dobiva za manj kot 50€ za dva dni (itak po osebi).
Ampak mozicek, nama pove, da naju ne bo peljal on, in prikaze se se njegov brat... Marjeto je skori usulo s stola v upanju; da bo to najin vodic. In res je bil najin(bolje receno njen) Hibraim je najjaci in ga ze kar mal pogresava. Na zacetku je bil kar malce zadrzan, ampak potem sva mu verbalno in neverbalbno povedali; da noceva suznja ali sluzabnika in ratu je najin kar fajn prjatu. S sicer slabo anglescino smo se pomenli vse.
Kr pa seveda lenobi kot sm jaz hoja ne gre najboljse od rok (in nog) je bil ful prjazn in je kar stalnu spraseval - you ok? Sej pravim, da je bil najpreijaznejsi. Sam si ga je Marjeta total omrezila in sm rekla, de ok, nasledn dan ju pustim, da gresta sama do vrha in zato zacela izpeljevati svojo taktiko... bla sm kar najbel polzek in utrujena... ok, tu ni bla taktika :(
Po dolgem casu lazenja v hrib (mam se ti bi zmogla), ko sem se kot ze tolikokrat sesdla na skalo in zakricala: Im having a break. Hibraim se je seveda prijazno ustavilm in nekaj mahal po zraku. Marjeta pa je vsa vesela ( ze dolgo je namrec zadrzevala v sebi jezo; k se je vodic vec ukvarju z mano ku z njo) vskliknila: oh, we are there already? This is it?
Seveda je vzklik tudi v meni naredil cudezni preobrat - zbrala sem se zadnje kancke energije in vdignila glavo: pogled ob katerem zaostanejo besede. Koncno sva videli koco, ki je bil najin cilj za prvi dan. Ura je bila okoli 13h popoldne.
Se kaksno uro hoje in kmalu smo se znasli v neposredni blizini koce. Marjeta je nekoliko omagala in se z izgovorom da fotografira, nekoliko zaostala. Takrat pa sem sla v akcijo... Ene 100m pred koco sem se obrnila k njemu in mu po resnici povedala: I cant go on anymore, ill turn back.
"ok"
je bil njegov odgovoro med smehom
vec prihodnic... ura interneta se je iztekla
Naročite se na:
Objave (Atom)