Drugi dan ...
ma ostala sem se pri prvem dnevu. Na vazso veliko zalost pa se mi ne da vec pretirano razpredat. S porocilom namrec zaostajava ze skoraj cel teden.
Torej. Koca na 3200 visinskih metrih je urejena tku de... ne verjames da si na taki visini in da so zadnje ' ure in pol mimo tebe hodile sam mule in par ljudi... Stvar je urejena tku, da dejansko gledas po stebrih kje je se kej izrezljanga- tok je vse urihtanu u nulo... hotel s 5zvezdicmi :)
Ce pa imas zraven sebe se najinega Hibraima... ki nama je za dobrodoslico naredil tako najboljse kosilo... pupe, ne hodit v Imlil, ce se ni porocen, ga bo Marjeta jutre tekla prasat, ce bi se porocu z njo (ce nje ne mara bom sla jst se z njo... morde naju vzame obe)...
Naslednji dan smo se v skupinih leziscih vsi zbudili pred 5. Sama sm se -smepec- zelo tezko premikala po koci brez opticnih pomagal, zato je morala Marjeta uporabiti kar silo. Ampak na koncu mora clovek spet pohvalit najinega Hibraima... dober frustk.. aja kej tajin za vecerjo sem ze omenla?
Potem pa sem ju pustila, da sta sla na zmenk na najvisji vrh Atlasa... al sta res bla tm al ne, me ne sprasujte... verjamem pa da ste obnasala kar najbolj spodobno, saj je bil ze drugi dan ramadana in tuki se ga kar najbel drzijo ( o tem bo itak treba namenit posebno poglavlje). tku de mama vida, brez skrbi.
Pot v dolino sva najinemu Ibraimu skrajsali s koncertom slovenskih, najprej narodnih nato pa pac slovenskih pesmi... ni niti enkrat reku "oh, sat ap voman"... se vam pravim da je najprijaznejsi, res n rzummm skej mi se ne verjamete!!!!
Nadaljevali smo s zanimivo potjo v Marakes- dva francoza sta nama povedala kako se taxisti sploh niso pritozevali nad njuno izklicno ceno za v Imlil - placala sta lajkli se enkrat vec ku midve ( in se malo)...
Naslednji dan sva potovali v Esauero.
V vodicu in od drigih judi sva ozvedelli, da ta kraj niti najmanj ni primeren za kopanje, soncenje pa sploh odpade zaradi vetra... Najin izkupicek?
Danes se ze kar normalno premikam, saj sem vzela zgornje nasvete prevec resno in se sonce nekako ni najbolj strinjalo z njimi. Rdece vijolicna barva koze je pac pokazala svoje ucinke in naslednje mesto Safi sem si ogledala zgolj v vecernih urah med sprehodom z mladimi Marocani. Marjeta seveda ni mejla takih problemov in si je ogledala tudi vse ostale znamenitosti, me je potolazila da nism lih dosti zamudila :)
Ob sedmih naju je prisel v hotel iskat njen nov dober prijatelj in naju peljal na zajtrk - v casu ramadana je namrec prvi obrok ki ga domacini zauzijejo sele po soncnem zahodu- kar je po sedmih zvecer po lokalnem casu- da stvar se zdalec ni tako lahka pa tudi pit ne smejo ves dan... zunaj pa 30 stopinj...
sva rekli sam: NE HVALA
Iz Safija sva se tako preselili severneje v El Jadida. Se en kraj kjer se ne dogaja ravno dosti - je bila torej idealna priloznost za pocivanje. Ok lazem splacalo se je pridt ze zaradi Portugalske cisterne... ko pridejo fotke, boste razumeli.
Danes pa sva v Rabatu, prestolnici Maroka. ce bo vse teklo po najinih nacrtih naju pride jutre do hotela ze navsezgodaj zjutraj iskat kralj, ki nama bo odkazal ksne prijetnejse sobane od teh ki jih imava trenutno - sej ne da se pritozujeva- na wc je dejansku ma sekret papir... ze tretji od kar sva tu!
No bodi dovolj, cez 15min naju bo pred CyberCafejem ze cakal postavni crnc z rasta lukom, ki nama bo priporocil najboljso glasbo te dezele... brez heca, on je kriv da sva sploh na neti dns... je pokazu plac...
bodi dovolj za danes. Jutrui zacnemo pac z novo limonado :p morde
ma ostala sem se pri prvem dnevu. Na vazso veliko zalost pa se mi ne da vec pretirano razpredat. S porocilom namrec zaostajava ze skoraj cel teden.
Torej. Koca na 3200 visinskih metrih je urejena tku de... ne verjames da si na taki visini in da so zadnje ' ure in pol mimo tebe hodile sam mule in par ljudi... Stvar je urejena tku, da dejansko gledas po stebrih kje je se kej izrezljanga- tok je vse urihtanu u nulo... hotel s 5zvezdicmi :)
Ce pa imas zraven sebe se najinega Hibraima... ki nama je za dobrodoslico naredil tako najboljse kosilo... pupe, ne hodit v Imlil, ce se ni porocen, ga bo Marjeta jutre tekla prasat, ce bi se porocu z njo (ce nje ne mara bom sla jst se z njo... morde naju vzame obe)...
Naslednji dan smo se v skupinih leziscih vsi zbudili pred 5. Sama sm se -smepec- zelo tezko premikala po koci brez opticnih pomagal, zato je morala Marjeta uporabiti kar silo. Ampak na koncu mora clovek spet pohvalit najinega Hibraima... dober frustk.. aja kej tajin za vecerjo sem ze omenla?
Potem pa sem ju pustila, da sta sla na zmenk na najvisji vrh Atlasa... al sta res bla tm al ne, me ne sprasujte... verjamem pa da ste obnasala kar najbolj spodobno, saj je bil ze drugi dan ramadana in tuki se ga kar najbel drzijo ( o tem bo itak treba namenit posebno poglavlje). tku de mama vida, brez skrbi.
Pot v dolino sva najinemu Ibraimu skrajsali s koncertom slovenskih, najprej narodnih nato pa pac slovenskih pesmi... ni niti enkrat reku "oh, sat ap voman"... se vam pravim da je najprijaznejsi, res n rzummm skej mi se ne verjamete!!!!
Nadaljevali smo s zanimivo potjo v Marakes- dva francoza sta nama povedala kako se taxisti sploh niso pritozevali nad njuno izklicno ceno za v Imlil - placala sta lajkli se enkrat vec ku midve ( in se malo)...
Naslednji dan sva potovali v Esauero.
V vodicu in od drigih judi sva ozvedelli, da ta kraj niti najmanj ni primeren za kopanje, soncenje pa sploh odpade zaradi vetra... Najin izkupicek?
Danes se ze kar normalno premikam, saj sem vzela zgornje nasvete prevec resno in se sonce nekako ni najbolj strinjalo z njimi. Rdece vijolicna barva koze je pac pokazala svoje ucinke in naslednje mesto Safi sem si ogledala zgolj v vecernih urah med sprehodom z mladimi Marocani. Marjeta seveda ni mejla takih problemov in si je ogledala tudi vse ostale znamenitosti, me je potolazila da nism lih dosti zamudila :)
Ob sedmih naju je prisel v hotel iskat njen nov dober prijatelj in naju peljal na zajtrk - v casu ramadana je namrec prvi obrok ki ga domacini zauzijejo sele po soncnem zahodu- kar je po sedmih zvecer po lokalnem casu- da stvar se zdalec ni tako lahka pa tudi pit ne smejo ves dan... zunaj pa 30 stopinj...
sva rekli sam: NE HVALA
Iz Safija sva se tako preselili severneje v El Jadida. Se en kraj kjer se ne dogaja ravno dosti - je bila torej idealna priloznost za pocivanje. Ok lazem splacalo se je pridt ze zaradi Portugalske cisterne... ko pridejo fotke, boste razumeli.
Danes pa sva v Rabatu, prestolnici Maroka. ce bo vse teklo po najinih nacrtih naju pride jutre do hotela ze navsezgodaj zjutraj iskat kralj, ki nama bo odkazal ksne prijetnejse sobane od teh ki jih imava trenutno - sej ne da se pritozujeva- na wc je dejansku ma sekret papir... ze tretji od kar sva tu!
No bodi dovolj, cez 15min naju bo pred CyberCafejem ze cakal postavni crnc z rasta lukom, ki nama bo priporocil najboljso glasbo te dezele... brez heca, on je kriv da sva sploh na neti dns... je pokazu plac...
bodi dovolj za danes. Jutrui zacnemo pac z novo limonado :p morde
