Če se v Slovenski prestolnici praznično vzdušje mesta najavi s slovesnim prižigom lučk, se v Vipavi to zgodi z Miklavževim koncertom Kulturnega društva Vipavski tamburaši (blog in FB).
Koncert na katerega se vsak pameten človek odpravi 15 minut pred uradnim začetkom. Ne bom omenjala glavnega razloga zakaj sem se v dvorani pojavila, ko je že zmanjkovalo stojišč. To sta pazili tudi dve slovenski gospe, ki sta se, po Šifrarjevem principu "Ne dam, svoje hruške ne dam," borili za svoj razgled na oder.
"Pa dejte se prmknt, k n vidmo n wdr."
"Ja gospa, kej n vidste, de ni nikjer prostora za stat."
"Me n briga, jst n vidm n wdr, dejte se kam drgam."
"Gospa, če vm pravim de ni placa, kej vidste ukul sjebe."
"Jah,... ste mejli pridt 5 minut prej, de bi se lohk usjdli."
"Gospa mene n mwti, če stojim."
"Ja, ma mi pej n vidmo n wdr. Umknte se bel kje." (in kaže na prostor,kjer sta na kvadratnem metru parketa stlačena vsaj dva osebka)
"Ma kej točnu vm nej jasnu!? Nimm se kam drgam dt. Če vm kej ni prou bejžte vi kej kamr mi kažste de nej grem."
"Ma... joj no. Umknte se. K prou n vidmo n wdr."
Ko ugotovim, da se pogovarjam s (brez zamere) dokaj tišično vipavsko (najbrž tudi slovensko) gospo (tema za kakšno drugo objavo), ki jo skrbi samo in zgloj njena lastna rit, ji brez slabe vesti pokažem hrbet in se res lepo namestim.
Slišim, da še kar preganja moteče ljudi. Nakar ji nekdo, tudi sam očitno sit te ...vsak bi drugače poimenoval...stvari, odvrne: "Glasbo se pride poslušt, nje gljdt." Kar smejat se mi začne.... :D
Čez par momentov se koncert začne. Najprej se predstavi starejša skupina. Seveda ne razočarajo. Nato so se predstavili gostje MePZ Duri s Cola. Predstavili so dve popevki. Super so peli... koreografijo, ki so jo imeli, bi najbrž lahko tudi spustili, ampak nastop pri Mariu (lani enkrat) pač terja svoje. In ni bilo moteče, prej... simpatično.
Otroška skupina me je zares še najbolj navdušila s Pravljico o mavričnih ljudeh in Pustite nam ta svet. Zadnjo sta namreč zapeli deklici ob spremljavi tamburic. Otrpkim glasovom vedno oprostiš kakšno napako. :D
Tudi mladinski orkester ni razočaral. Zaigrali so kar nekaj zelo modernih skladb, med drugim Pirate s karibov, dve skladbi Beatlov pa še ene dve. Večino ob spremljavi solistov na tolkalih, bobnih, prečni flavti, električni kitari, klavirju...
V splošnem lahko rečem, da bi bil koncert, če ne bi bilo preljubih prej omenjenih gospa, zelo blizu popolnosti. Na žalost jih je rahlo zafrkavalo tudi ozvočenje. Nekatere soliste je bilo tako slišati preveč, drugih sploh ni bilo. To bi bilo torej ideja za izboljšanje.
Drugače pa Vipavskim tamburašem želim še veliko takih koncertov, predvsem pa takih super modernih in poslušljivih skladb (ki mimogrede morda le niso tako enostavne za izvajanje).
Seldita torej e božično-novoletna koncerta. Komaj čakam!
Koncert na katerega se vsak pameten človek odpravi 15 minut pred uradnim začetkom. Ne bom omenjala glavnega razloga zakaj sem se v dvorani pojavila, ko je že zmanjkovalo stojišč. To sta pazili tudi dve slovenski gospe, ki sta se, po Šifrarjevem principu "Ne dam, svoje hruške ne dam," borili za svoj razgled na oder.
"Pa dejte se prmknt, k n vidmo n wdr."
"Ja gospa, kej n vidste, de ni nikjer prostora za stat."
"Me n briga, jst n vidm n wdr, dejte se kam drgam."
"Gospa, če vm pravim de ni placa, kej vidste ukul sjebe."
"Jah,... ste mejli pridt 5 minut prej, de bi se lohk usjdli."
"Gospa mene n mwti, če stojim."
"Ja, ma mi pej n vidmo n wdr. Umknte se bel kje." (in kaže na prostor,kjer sta na kvadratnem metru parketa stlačena vsaj dva osebka)
"Ma kej točnu vm nej jasnu!? Nimm se kam drgam dt. Če vm kej ni prou bejžte vi kej kamr mi kažste de nej grem."
"Ma... joj no. Umknte se. K prou n vidmo n wdr."
Ko ugotovim, da se pogovarjam s (brez zamere) dokaj tišično vipavsko (najbrž tudi slovensko) gospo (tema za kakšno drugo objavo), ki jo skrbi samo in zgloj njena lastna rit, ji brez slabe vesti pokažem hrbet in se res lepo namestim.
Slišim, da še kar preganja moteče ljudi. Nakar ji nekdo, tudi sam očitno sit te ...vsak bi drugače poimenoval...stvari, odvrne: "Glasbo se pride poslušt, nje gljdt." Kar smejat se mi začne.... :D
Čez par momentov se koncert začne. Najprej se predstavi starejša skupina. Seveda ne razočarajo. Nato so se predstavili gostje MePZ Duri s Cola. Predstavili so dve popevki. Super so peli... koreografijo, ki so jo imeli, bi najbrž lahko tudi spustili, ampak nastop pri Mariu (lani enkrat) pač terja svoje. In ni bilo moteče, prej... simpatično.
Otroška skupina me je zares še najbolj navdušila s Pravljico o mavričnih ljudeh in Pustite nam ta svet. Zadnjo sta namreč zapeli deklici ob spremljavi tamburic. Otrpkim glasovom vedno oprostiš kakšno napako. :D
Tudi mladinski orkester ni razočaral. Zaigrali so kar nekaj zelo modernih skladb, med drugim Pirate s karibov, dve skladbi Beatlov pa še ene dve. Večino ob spremljavi solistov na tolkalih, bobnih, prečni flavti, električni kitari, klavirju...
V splošnem lahko rečem, da bi bil koncert, če ne bi bilo preljubih prej omenjenih gospa, zelo blizu popolnosti. Na žalost jih je rahlo zafrkavalo tudi ozvočenje. Nekatere soliste je bilo tako slišati preveč, drugih sploh ni bilo. To bi bilo torej ideja za izboljšanje.
Drugače pa Vipavskim tamburašem želim še veliko takih koncertov, predvsem pa takih super modernih in poslušljivih skladb (ki mimogrede morda le niso tako enostavne za izvajanje).
Seldita torej e božično-novoletna koncerta. Komaj čakam!
