Če odštejemo "Gate na glavo", ki na meni mmg niso pustile nekega hudega vtisa, sem se s Predinom začela spoznavat kakšno leto nazaj. Prijateljica mi je potisnila v roke "All purpose lover" in tako sem ga prvič slišala pet v angleščini in kar me je še blj presenetilo - v francoščini. Ta del me je zares presentil, ampak ok. Jezik pa tudi ni bil edino presenečenje. Že sam stil ni bil lih tisti kot je v zgoraj omenjeni pesmi. Zato sem tudi preposlušala cel CD. Takrat sem bila namreč že čist preveč navdušena nad šansoni, da bi poslušala kakšno tako sranje. Stil je bil na čase torej šansonski (še posej un francoski del- na žalost ga še vedno ne razumem najbolj :().
Pred dvema tednoma sem čist zmečkana sedela za računalnikom,zaradi kar precej napornega vikenda, z nekoliko zabrisanim spominom na "Maribor je nor" (lušna pesmca), ki sem ga poslušala v zgodnjih jutranjih urah. Na TV pa kar naenkrat reklama za koncert - ja gremo ne? In tako je padla odločitev. Ampak lej ga zlomka, ker je šlo v bistvu za tri koncerte. Tako sva obe s prijateljico gledale to virtualno zloženko:
Takoj sva se strinjali, da rok koncert odpade. Ampak - kateri pa zdej? Swing al Etno. Vsak je imel svoje prednosti. Najbolj sva se nagibali na Swing varianto, ampak.. datum. Ja datum je nekako nakazoval na sluzavost in vse kar ta sluzavost vključuje. Ampak, ok, bomo gledale v strop al nekam... swing it is! :)
Ko sem stvar že prespala in k se ne tresem in izžarevam energijo na vsakem koraku lahko povem kratko oceno. Prvi del koncerta je bil... no ni mi bil nekako najbolj prepričljiv, če izzvzamemo Igorja Bezgeta in sploh Gipy Swing Band (poslušej pesem). Zaradi stolov prav pod odrom (skoraj malo preveč pod...), sem lahko videla vse vključno z mimiko. Ampak v primeru tega tipa... svaka mu čast. Kku mu je sploh uspelu premikat prste tku hitru... waw. Car!
Pred dvema tednoma sem čist zmečkana sedela za računalnikom,zaradi kar precej napornega vikenda, z nekoliko zabrisanim spominom na "Maribor je nor" (lušna pesmca), ki sem ga poslušala v zgodnjih jutranjih urah. Na TV pa kar naenkrat reklama za koncert - ja gremo ne? In tako je padla odločitev. Ampak lej ga zlomka, ker je šlo v bistvu za tri koncerte. Tako sva obe s prijateljico gledale to virtualno zloženko:
Takoj sva se strinjali, da rok koncert odpade. Ampak - kateri pa zdej? Swing al Etno. Vsak je imel svoje prednosti. Najbolj sva se nagibali na Swing varianto, ampak.. datum. Ja datum je nekako nakazoval na sluzavost in vse kar ta sluzavost vključuje. Ampak, ok, bomo gledale v strop al nekam... swing it is! :)Ko sem stvar že prespala in k se ne tresem in izžarevam energijo na vsakem koraku lahko povem kratko oceno. Prvi del koncerta je bil... no ni mi bil nekako najbolj prepričljiv, če izzvzamemo Igorja Bezgeta in sploh Gipy Swing Band (poslušej pesem). Zaradi stolov prav pod odrom (skoraj malo preveč pod...), sem lahko videla vse vključno z mimiko. Ampak v primeru tega tipa... svaka mu čast. Kku mu je sploh uspelu premikat prste tku hitru... waw. Car!
Drugi del koncerta pa je bil zanimiv tudi iz ostalih stališč. Predstavila sta se Duo Mar Django. Take ruske pesmi bi lahko poslušala vsak večer, celo leto. V živo seveda ;). Nekaj pesmi, ki so jih zapeli skupaj načeloma bolj poznam iz fr, ampak nič hudega :D Res škoda, da niso skupaj zapeli tudi Un mille morceaux, ampak nej jim bo.
Bolj ko se je večer približeval koncu, bolj smo se v vzdušje vživeli vsi- tako oni na odru, kot mi v dorani. Skupaj smo zapeli par pesmi, pa še bis... in ura je bila kar več kot deset... WAW!
Domov sem prišla popolnoma navdušena nad še enim možakarjem s sivimi lasmi, k pač zna. (isto je bilo že pri Mlakarju, no podobno). Spraševala sem se, kako bi se teleportirala v ajdovščino v ponedeljek, na koncert Vite Mavrič, ki mi je tako grdo spolzela skozi prste s svojo boleznijo prejšnji vikend. :( No, še vedno mi seveda ostane Jurček v četrtek. Kumi čakm!
