Ko sem se danes skozi okno avta zrla v temo ob avtocesti sem s kotočkom očesa ujela svetlo ograjo ob njej. Seveda sem se takoj spomnila na tisto zanimivo cesto, ki je zaradi vinjet in avtoceste cez Rebernice, nisem videla že zelo dolgo. Pogrešam jo. Ne maram avtoceste. Rada imam cesto, ki ima karakter. In ta čez Hrušico mi je bila vedno ... CARSKA!
Spomnila sem se na vožnje izpred dveh treh let. Ko je osma lahko pomenila tudi pol enajste. Ampak vsaka vožnja je bila nekaj posebnega. Polna smeha in globokih debat. Bili smo klapa, super smo se razumeli. A zaradi različnih razlogov začeli hoditi v povsem različne smeri.
Pogrešam te poti smeha. Pogrešam tako sopotnike kot cesto po kateri smo se vozili. Ampak... da mi misliti. Vsak trenutek, ki ga živimo je lahko trenutek, ki se ga bomo kasneje spominjali kot "dobre stare čase, ko smo se imeli zakon!"
Spomnila sem se na vožnje izpred dveh treh let. Ko je osma lahko pomenila tudi pol enajste. Ampak vsaka vožnja je bila nekaj posebnega. Polna smeha in globokih debat. Bili smo klapa, super smo se razumeli. A zaradi različnih razlogov začeli hoditi v povsem različne smeri.
Pogrešam te poti smeha. Pogrešam tako sopotnike kot cesto po kateri smo se vozili. Ampak... da mi misliti. Vsak trenutek, ki ga živimo je lahko trenutek, ki se ga bomo kasneje spominjali kot "dobre stare čase, ko smo se imeli zakon!"
