ponedeljek, 23. november 2009

Služkinja

Po dolgih letih upiranja sem se vdala - za višje cilje, darilo za rojstni dan. Pristala sem torej v nakup vstonic in ogled filma na filmskem festivalu Life. Sonček je imela rojstni dan in ker že nekaj časa nisem navdušena nad neosebnimi darili, sva se s prijateljico odločili za napup vstopnice za film.

Kultura se je povezala s praktičnostjo. Kulturni del darila je nedvomno ogeld filma, kajne? ;) Praktičnost pa je druženje - pred, med in po filmu.

Torej, ogledali smo si film z naslovom Služkinja. Po pravici povedano še vedno ne vem točno kaj naj si mislim o filmu. Zgodba je dokaj preprosta. Služkinja v družinski hiši opravlja pravzaprav vse - od hišni opravil do vzgoje otrok. Ni izkoriščana. Pravzaprav jo spoznamo na njen rojstni dan, ko ji družina, pri kateri dela, pripravi prijetno praznovanje za rojstni dan.

Zaradi slabšega zdravja se gospodinja hiše odloči, da bo Služkinji poiskala pomoč. Raquel se s tem ne strinja. Z vsemi pomočnicami ravna... no,ne ravno lepo. Potem pa se nekega dne med pripravo zajtrka zgrudi po tleh. Nova pomočnica je več kot potrebna. Ampak tokrat je drugače.

Raquel te pomočnice ne sprejme s takim odporom. Kasneje jo dejansko sprejme in Lucy postane njena prijateljica. Lucy jo odpelje na praznovanje božiča k svoji družini... blablabla...ampak Lucy se proti Raquelini volji odloči pustiti službo in se vrniti k družini. Konča se s prizorom Requel, ki se odpravi teč (kar je prej počela Lucy).

V začetku sem si mislila, da je gospa služkinja predvsem slabe volje, ampak... no ravnanja z mojo najljubšo domačo živaljo (beri, ko bom velika in na svojem si želim imet mačko) ji ne bom odpustila. Dejansko je bila Raquel na začetku prikazana kot psiho. Ljubosumje, gospodovalnost, osamjenost jo razjedata že dolgo. In kar nikomur ne pusti do sebe. Po principu napad je najboljša obramba.

V zgodbi je kar precej lukenj. Nikoli namreč ne razloži zakaj točno gospodinja ne odpusti Raquel, čeprav prizna da je ona tista ki povzroča probleme. Ni mi jasno zakaj točno se odpre Lucy, čeprav ne uporablja nič drugačnih "taktik vzpostavitve stika" od ostalih.

Mi je pa bilo všeč na začetku filma, tisto počasno menjavanje kadrov, zrenje Služkinje v kamero z zdolgočasenim in že rahlo odbijajočim jeznim pogledom.

Splošna ocena? Ni mi žal, da sem film vidla. Čeprav sem na čase dobila željo, da bi ušla iz dvorane, mi nikoli tekom predstave ni bilo dolgčas. Definitivno je to ena od predstav, ki na gledalcu pusti nek vtis, kakršnegakoli že. Ga pusti.