Prvi pomaldni dan v letu 2010 si bom najbrž kar fajn zapomnila.
Začelo se je z e-pošto zjutraj, ki nas je obveščala o presenečenju, ki nas čaka... tam zgoraj. Nadaljevalo se je z zanimivim sestankom iz katerega sem prišla nabita z energijo.
Robina Hooda, nad katerim se trenutno navdušujem, še niso ubili...
Potem pa se je nad sobo zavalil črn oblak lenobe in glasnosti od sosedov (in jutri in pojutrišnjem in popojutrišnjem ne bo nič bolje... ok, morda v četrtek).
Iz lenobe smo prišli do tistih starih pogovorov in sedaj sem nekje tam kot lani, morda kakšen mesec kasneje. Iz približno istega razloga. :) Jah, včasih je treba naredit stvari, ki kar vplivajo na tvoje življenje, brez, da bi imel čas razmisliti o njih...kar nardiš in se zavedaš tveganja...
Jei! Gremo naprej... hopsajoče, vsaj nejki časa!
