Ko se spomnim na ljudi in stvari, iz ne tako daljne preteklosti, se kar naenkrat nasmehnem. Ne bi rekla, da so vsi spomini lepi alpa spodbidni glede prihodnosti. So točno taki kot so. In po eni strani sem vesela, da so se zgodili.
Spomin je kot mreža. V njej je veliko rib, toda niti sledu ni o tisočih litrih vode, ki so iztekli skoznjo.
Zakaj tak uvod? Pa sej ne vem... Cel prejšnji teden se mi je zdel nekako posvečen spominom in srečevanju ljudi iz preteklosti. Čeprav preteklost morda ni najboljši izraz... iz ne tako sedanje sedanjosti... ja, to mi je bolj všeč. Pač uni čas, za katerega angleži uporabljajo present perfecte. Uni časi, ki so po eni strani že zdavnaj mimo, po drugi strani pa še kar puščajo nove spomine, no vsaj nove misli (bolj kot gledaš od daleč bolj jasno sliko vidiš... kjri so že bli tu? impresionisti?. :)
Začelo se je z obujanje spominov o faxu. :) Ja, ne vprašat kako gre z diplomo, res pospešeno delam na tem (sploh od piknika naprej :))Super je bilo videt bivše sošolce, ene par takih, s katerimi smo v istem zosu. Hja, po eni strani je blo lepo videt tudi (oba) bivša šefa iz bolj tega področja.
Še posebej je bilo zabavno videt ves katedrin naraščaj. Ja kok se ti ljudje množijo! Samo veselje :) Lepo je bilo poklepetat in izvedet kaj se dogaja z ljudmi, ki si jih včasih redno srečeval po hodnikih in (morde malo manj) po predavlanicah :)
Koneckoncev je blo super, da sem telefon pozabla tam nekje... pod klopco... Lepo je videt, da lahko en dan čist komot zdržim brez telefona. Brez problema :) jei, mi nou edikted! :D
In prav zarad telefona, sem se spomnila še na en, malo manj pretekli spomin - prejšnja služba. Na poti domov (ko sva s sošolko že izvedli prevzem telefona), sem srečala bivšega sodelavca. :) Ma kok lepo! Čeprou sem se na začetku počutla mal pussy ker sem službo pustila, zdej vem, da ne bi mogla narest boljše. Vseeno pa pogrešam vse uno zafrkavanje, k dejmo si priznat - delat s tipmi je neskončno bolj zabavno kot delat s šjormi (ma nenenene, M*, ti si one of the boys, kkr so mi enkrat rekli ;)).
Prou res sm bla vesela, da sem od vseh srečala lih njega. Priznam pa, da me je mal presenetilo, da sva se pogovarjala kot da bi se nazadnje vidla pred dvema dnevoma ne pa... ufa a že tok dolgo nazaj je? Hard... tri mesce. Kaj je lepšega, kot to, da se srečaš s človekom po parih mescih in se pogovarjaš, kot takrat :) Prou lepo bi bilo, da bi se to še kdaj ponovilo.
Včeraj sem nato srečala še enega. Oh, zanimivi spomini! :D
Kasneje srečam nekoga, s katerim sva včasih delila hodnike našega lepega doma. Kasneje sva se oba preselila - on dol, jaz gor. :) Spet isto... ena ura klepeta, kot da bi bla u dežurni sam pet sekund. Zakon! Me je že skori prepričal, da bi šla v casino...ker imajo eno akcijo in talajo po 10€... sam ob misli na to, da bi igrala na srečo. Wow... no pa že lovim stol, kolkor se režim.
Ok, morde sm dns super srečna in sploh in od zadovoljna z vsem kar se dogaja. Morda bi bilo bolje, da vseh spominov ne naštejem... Ampak...ne, tle se bom ustavla! Spomini me vsakič nekako razveselijo (slabe stvari pač človek hitro pozabi...) :)
Nekateri spomini pa se dogajajo prav zdaj, nekateri se še zgodijo. Komi čakam!
These are the good old days.
(Carly Simon, Anticipation)
