V glavi vidim une roza plošče. Vidim pesek in žgoče sonce.
Po glavi mi hodijo množice ljudi, večina v dželabah, pa tudi na motorinčkih in kolesih. Zamišljam si une ogromne plastične torbe, ki jih imajo povsod. Domišljam si, d ahodim po visokih pločnikih, jem sadje iz stojnic - granatna jabolka, datlje, kaktuske... DATLJE! Un esladke fine, mehke datlje. Take, k jih tukej sploh ni moč dobit.
Pismu, še o unem internetnem kafiču na koncu ulice z zaneč printerjem, mislim. Prav tistem, ki ima vedno zadušljiv zrak, računalniki pa delajo v skaldu s pravilom, da je časa vedno na pretek.
Kok fajn bi bilo, da bi spet kdo reku "roža hotela" alpa ... eh, skru it, še "aj lov Sidnej" pogrešam :D
Kako zanimivo bi se bilo smejat mistru med tok lenobnim šetanjem po zgoraj omenjenih roza ploščicah. Tok leobnim, da gre že za novo obliko mučenja. Ampak...bi se splačalo, že zaradi asociacij na PizzaHut in stop znak. :D
Razmišljam o zemljevidu države in "raund ajs." O tem, kako bi se iz letališča kot domain podala točno tja- v tisti labirint ozkih ulic, v točno najin hotel. Še vedno mi ni jasno kako sva ga sploh našli!
Kaj bi dala za un pogled, ki ga nisem doživela še od nikogar, razen od osebe, ki me je videla trikrat v življenju po pol urce (cca.), se me kljub miljonom drugih, ki jih je ta čas spoznala, se nas je spomnil. Povedal najina imena... vse ok.... ampak uni pogled... ki se je v sekundi iz zdolgočasenosti spremenil v nepreklicno veselje.
Pa uni stožcasti lonci in kozarci, natlačeni z zeljo. In presladki čaji!
Zvok mastnega pljunka, katerega vsebino zberejo iz celega telesa in zavedanje, da je pljunek v preteklosti najbrž doletel tudi sedež, na katerem sediš. Natrpanost na avtobusih. Mačke in otroci. Vodnjaki z nepitno vodo. Plščice in mozaiki. Prah. Porušene hiše, ki nikogar ne motijo. Ljudje, ki živijo v napol porušenih hišah. Mačke in psi. Prah. Nasmehi neznanih ljudi. Brade. Črne oči. Rute. Naravna maskara in kozmetika. Lekarne. Berberske lekarne, s tako značilnimi velikimi plastičnimi kozarcih, v katerih je vse. Stošci začimb...
Morje. McDonald in kuskus. Pesek. Sončni zahod s čist prazno plažo. Vhodi v skrivne gradove in preganjanje galebov. Gardin majorele. modre posode za rože. Palme. Mandarine in limone.
Po glavi mi hodijo množice ljudi, večina v dželabah, pa tudi na motorinčkih in kolesih. Zamišljam si une ogromne plastične torbe, ki jih imajo povsod. Domišljam si, d ahodim po visokih pločnikih, jem sadje iz stojnic - granatna jabolka, datlje, kaktuske... DATLJE! Un esladke fine, mehke datlje. Take, k jih tukej sploh ni moč dobit.
Pismu, še o unem internetnem kafiču na koncu ulice z zaneč printerjem, mislim. Prav tistem, ki ima vedno zadušljiv zrak, računalniki pa delajo v skaldu s pravilom, da je časa vedno na pretek.
Kok fajn bi bilo, da bi spet kdo reku "roža hotela" alpa ... eh, skru it, še "aj lov Sidnej" pogrešam :D
Kako zanimivo bi se bilo smejat mistru med tok lenobnim šetanjem po zgoraj omenjenih roza ploščicah. Tok leobnim, da gre že za novo obliko mučenja. Ampak...bi se splačalo, že zaradi asociacij na PizzaHut in stop znak. :D
Razmišljam o zemljevidu države in "raund ajs." O tem, kako bi se iz letališča kot domain podala točno tja- v tisti labirint ozkih ulic, v točno najin hotel. Še vedno mi ni jasno kako sva ga sploh našli!
Kaj bi dala za un pogled, ki ga nisem doživela še od nikogar, razen od osebe, ki me je videla trikrat v življenju po pol urce (cca.), se me kljub miljonom drugih, ki jih je ta čas spoznala, se nas je spomnil. Povedal najina imena... vse ok.... ampak uni pogled... ki se je v sekundi iz zdolgočasenosti spremenil v nepreklicno veselje.
Pa uni stožcasti lonci in kozarci, natlačeni z zeljo. In presladki čaji!
Zvok mastnega pljunka, katerega vsebino zberejo iz celega telesa in zavedanje, da je pljunek v preteklosti najbrž doletel tudi sedež, na katerem sediš. Natrpanost na avtobusih. Mačke in otroci. Vodnjaki z nepitno vodo. Plščice in mozaiki. Prah. Porušene hiše, ki nikogar ne motijo. Ljudje, ki živijo v napol porušenih hišah. Mačke in psi. Prah. Nasmehi neznanih ljudi. Brade. Črne oči. Rute. Naravna maskara in kozmetika. Lekarne. Berberske lekarne, s tako značilnimi velikimi plastičnimi kozarcih, v katerih je vse. Stošci začimb...
Morje. McDonald in kuskus. Pesek. Sončni zahod s čist prazno plažo. Vhodi v skrivne gradove in preganjanje galebov. Gardin majorele. modre posode za rože. Palme. Mandarine in limone.
