... še nisem hodila po tem svetu, niti se drla, nič. Niti sledu še ni bilo o meni...
Šele kakšno (dobro) desetletje nazaj), ko so kasete počasi že umikale svojo prevlado CDjem, je nekega dne brat pričel poslušati skupino The Beatles. Takrat sem bila še globoko (beri: tata je znal že vse pesmi na pamet, kolkr jih je moral prisiljeno poslušat) v poslušanju Plavega orkestarja, se mi zdi. Par let kasneje brat ni imel več dostopa do vseh njegovih (!) CDjev Hroščev. Nekako so me povlekli. Niso mi bile tako všeč pesmi iz prvega obdobja, kot tiste iz kasnejših let, ko so bile sicer še podpisane McCartney and Lennon, pa se je že čutilo čigave so.
Prebrala sem celo njihovo biografijo (eno redkih, ki sem jo kdaj prebrala). Na zadnji platnici šolskega zvezka sem imela zapisane letnice rojstva vseh štirih (ta slavnih) hroščev in eno datum smrti. 8.12. 1980.
Seveda sem jo v času, ko sem sicer občasno še poslušala glasbo (recimo Anna, I'm looking trough you, Black bird, Her majesty, Here, There and Everywhere, ipd. - ta zadnja vam je morda od nekje znana:P). Danes pa... me je kar zadelo, ko sem po radiu slišala, da je tridesetletnica. Pogled na koledar in ... jap... smo 8.12. Pomislila sem na vse kar je povezano s tem datumom (nasmeh), ampak radijski voditelj je govoril naprej - danes neobjavljen(?) intervju z Johnom Lennonom... ob devetih zvečer. Torej ob desetih (sej sm vam rekla, da poslušam britanski radio).
Ko sem prebrala še objavo Don Markota M, nisem več mogla, da vam ne bi kaj napisala o tem. Sama sicer nisem bila nikoli neka blazna navdušenka glasbe posameznih beatlov, bolje rečeno - nikoli se nisem dala na to, da bi poslušala glasbo vsakega posameznika. Ampak skupaj so ustvarjali zakon muziko. Neverjetno koliko globine je v njih, kako lahko vedno najdeš pesem, ki bo ustrezala situaciji (hehehe, ta pride kar dostikrat prav).
Grozno je sicer, da nas na lepe stvari navadno spomni smrt nekoga (recimo prejšnji petek Prešeren - zastonj gledališče -hihihi), ampak vseeno. Morda vseeno za pokušino vsaj eno Lennonovo pesem, ki sem jo sama spoznala v Holandovem opusu. Ne spomnim se sicer, če je Julianu tudi tako pol, kot Seanu, ampak... no ja... verjetno mu je. Prav predstavljam si ga v njihovi (takratni) hiši, ki so ga obdajala okna in poje to pesem. :D
