Najboljša stvar, ki nam jo je nona ob obisku lahko dala niso bile lizike in bonboni, niti stepeno jajce s sladkorjem (kako se že temu reče?)... eh ne! Najboljša stvar, ki nam jo je lahko ponudila je bila pijača z mehurčki in barvilom, ki je imela okus po stopljenem sladkorju... PAŠARETA!
Potem pa jih dolga leta ni bilo. Po dolgem času pa na meniju na osmici piše Pašareta... Za dobre stare čase, sem ga z navdušenjem naročila. In potem prav s težavo spila do konca... Pa kok je tu sladku in brez okusa! Ne vem, kako so nam sploh pustili pit kej tazga! Ampak ja... še vedno je najboljši spomin na otroštvo in na nono. :)
In vsakič, ko bom zagledala Pašareto bom skočila u luft od navdušenja. Sploh, če je ta zelena. ;)
